Vse odkar je Donald Trump prisegel kot predsednik ZDA, so njegovi posli in finančne prepletenosti predmet številnih kritik. Trump je sicer ob nastopu položaja dejal, da bo dal svoje premoženje v poseben sklad, česar, kot je poročal Chicago Tribune, nikdar ni storil.

{jcomments on}

Problematični so njegovi hoteli, etično vprašljivo njegovo oglaševanje linije hčerke Ivanke Trump, a nič ne seže do kolen podatku, da ima Trump delež v orožarsko-obrambnem velikanu Raytheon – istem podjetju, ki izdeluje manevrirne rakete tomahawk, za katere je dal Trump v četrtek izvršni ukaz, da jih ameriška letala izstrelijo na cilje v Siriji. 59 tomahawkov, če smo natančni, v skupni vrednosti 94 milijonov dolarjev.

In medtem ko se mednarodna skupnost še ukvarja s posledicami ameriškega napada v bližini Homsa, so delnice Raytheona krepko poskočile, kar je močno osrečilo njegove vlagatelje – vključno s predsednikom. Da ima Trump delež v Raytheonu, je Business Insider poročal že leta 2015. Finančna poročila, ki jih je Trump leta 2015 vložil pri zvezni volilni komisiji, kažejo med drugim naložbe v tehnološka podjetja, finančne ustanove in obrambna podjetja, kot je Raytheon.

Sumljiva izbira orožja
Četrtkov ameriški napad, odgovor na smrtonosni incident s kemičnim orožjem, sicer kakšne večje škode na vojaškem letališču al-Shayrat, na katerega so rakete izstrelili in ki ga uporabljajo tako sirske kot ruske vojaške sile, ni naredil. Pa čeprav je Trumpova administracija tarčo napada izbrala prav zato, ker naj bi s tega letališča sirska letala izvedla torkov napad s kemičnim orožjem v Kan Šejkunu.

Washington Post je pisal, da so tomahawki v danih okoliščinah izrazito slaba izbira orožja, saj ima Rusija v Siriji nameščen napreden protiletalski raketni sistem S-400 (zemlja-zrak), s katerim bi tomahawke brez težav sestrelili. Poleg tega je Reuters poročal, da je bilo sirsko vojaško oporišče komaj kaj poškodovano, saj so sirske zračne sile že naslednji dan iz istega oporišča izvajale napade, ker so bili tomahawki uperjeni v najmanj pomembne tarče v oporišču. Vse to daje teoretikom zarote precej nove snovi.

Kot piše Palmer Report: “To pomeni, da se je Trump odločil za napačno orožje, ko je ukazal napad s tomahawki (njegovi vojaški svetovalci bi mu to pojasnili), in je uporabil rakete zgolj kot predstavo za gledalce doma pred TV-sprejemniki, ne pa, da bi zadal kakšno resno škodo. Z drugimi besedami: Trump je pravkar po nepotrebnem pokuril kup raket tomahawk v vrednosti 94 milijonov. Zakaj bi to storil? No, ima le v lasti delež podjetja, ki tomahawke izdeluje.”

Delnice poskočile
Čeprav škode ni bilo, pa to ni ustavilo vznemirjenja na trgu, saj vlagatelji ob stopnjevanju napetosti med državama slutijo tudi vojno napoved, to pa je delnice Raytheona – skupaj z delnicami drugih orožarsko-obrambnih podjetij, kot je denimo Lockheed Martin – pognalo v zrak.

Tomahawki so sicer že vrsto let priljubljene rakete ameriške vojske, piše Boston Herald. Rakete lahko izstrelijo z ladje, od tarče oddaljene več kot 1.600 kilometrov, prvič pa jih je ameriška vojska uporabila v operaciji Puščavski vihar leta 1991.

Trumpova tekmica na volitvah Hillary Clinton, demokrati in predsednikovi kritiki Trumpa že mesece pozivajo, naj razkrije vse svoje finančne podatke in davek na dobiček, kar pa sam vztrajno zavrača. Prav tako ni zvezal svojega premoženja v poseben sklad, kot je obljubil, tako da lahko tako on kot njegova družina še naprej premikajo svoje naložbe, kot se jim zdi.

Dodatne ameriške sankcije za Sirijo
Ameriški minister za finance Steve Mnuchin je sicer danes napovedal, da bodo ZDA zaradi uporabe kemičnega orožja proti Siriji uvedle dodatne sankcije. “Razglasili bomo dodatne sankcije proti Siriji kot del naših prizadevanj, da zaustavimo tovrstna dejanja in poudarimo, kako pomembno je po našem mnenju njihovo sankcioniranje,” je dejal Mnuchin, ki podrobnosti ni razkril, je pa poudaril, da pričakujejo nadaljnji vpliv sankcij na odvračanje posameznikov od poslovanja s Sirijo.

Rusija je ameriški neposredni napad na Al Asadove sile, prvi po začetku vojne pred šestimi leti, ostro obsodila. Predsednik Vladimir Putin je ameriško dejanje označil za “agresijo na suvereno državo” in dodal, da je “šlo za kršitev mednarodnega prava na podlagi izmišljenih izgovorov”. Odziv Moskve je bil za ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona pričakovan, a je nad njim še vedno razočaran. Po njegovih besedah namreč kaže na nadaljnjo podporo Rusije Al Asadovemu režimu, kar je Kremelj sicer tudi izrecno sporočil.

Tillerson bo v torek in sredo na obisku v Rusiji, za katerega pričakuje, da bo težaven. Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da od Tillersona pričakuje pojasnila. “Naj pride in nam razloži, kaj so storili danes. Povedali mu bomo, kaj si mislimo o tem,” je po napadu dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Prekinjena linija Rusija-ZDA
Rusiji se v kritiki ZDA pridružuje Iran, drugi pomembni zaveznik sirske vlade. Kot je dejal iranski predsednik Hasan Rohani, teroristi zaradi napada ploskajo Trumpu. “Zakaj ste napadli sirsko vojsko, ki je v vojni s teroristi? Na podlagi kakšne zakonodaje ali dovoljenja ste izstrelili rakete na to neodvisno državo,” je bil kritičen Rohani, ki je tako kot Putin spraševal, kakšno mednarodnopravno podlago so imele ZDA za napad. Iran je ob tem podprl neodvisno preiskavo napada s kemičnim orožjem.

Rusija je medtem prekinila dogovor z ZDA, ki je bil namenjen izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru, kar je napovedala že v petek. Gre sicer za navadno telefonsko povezavo med ameriškimi častniki v operacijskem centru v Katarju in ruskimi častniki v Siriji, prek katere komunicirajo vsakodnevno. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko odločitev Moskve dramatično povečala tveganje za pilote in kopenske sile vseh strani.