Kratko razmišljanje o „problemu Sverne Koreje“. Donald Trump grozi z jedrskim napadom na severno Korejo, če bi se drznila nadaljevati svoj jedrski program. Pri tem računa na aktivno pomoč Japonske in južne Koreje, sicer pa tudi pakta NATO v Evropi.

 

{jcomments on}

 

 

Vendar se bodo vsi strinjali, če samo razširimo obzorje, da ne gre za soočenje med Trumpom in Kim Jong Unom, pač pa za ostro soočenje ZDA z vsemi, ki ne sprejemajo ameriške jedrske nadvlade: Iranom, Rusijo, Kitajsko itd. Po mnenju ameriških državnikov nihče nima pravice razpolagati z jedrskim orožjem, razen prijateljskih držav in zaveznic ZDA. Med njimi sta gotovo talibanom prijazni Pakistan in Izrael, ki je glavni problem na Bližnjem vzhodu. Posledično ZDA obtožujejo Iran tega, česar niso ne Izrael, niti Pakistan.

Motili bi se, če bi ne upoštevali dejstva, da grožnje Severni Koreji pomenijo grob pritisk tudi na Rusijo in Kitajsko.

Ne zanima nas propaganda o „čudaku“ Kim Jong Unu, saj ima pač vsak narod svoje navade in Kim Jong Un navsezadnje ni pajac, pač pa človek, ki je najprej študiral na švicarski univerzi in šele potem v korejski vojaški akademiji.

Donald Trump, naprimer, take izobrazbe nima.

Vendar se vprašajmo, kako se je vse to pričelo. Ne prejšnji mesec ali leto, pač pa med drugo svetovno vojno, ko je korejski polotok in Mandžurijo okupirala Japonska, Hitlerjeva in Mussolinijeva zaveznica.

V Koreji je izbruhnil odpor, ki ga je vodil komunist Kim Il Sung. Ta je bil aktiven že na Kitajskem in sicer v odporu proti Japoncem. Pozneje se je v Habarovsku (SZ) izšolal za generala Rdeče armade, s katero je vkorakal v Pjongjang. Medtem so ZDA, po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki ter kapitulaciji Japonske, zasedle južno polovico korejskega polotoka in na oblast postavile Sing Man Reeja.

Ne Kim, ne Sing, se v letih hladne vojne nista sprijaznila z razdelitvijo Koreje na dva dela, izbruhnili so pogosti mejni spopadi, dokler ni severnokorejska vojska prodrla do Seula. Takrat so posegli ameriški oddelki in severnokorejsko vojsko nagnali nazaj v Pjongjang. Vendar so iz Kitajske prišli komunistični prostovoljci in pomagali korejskim tovarišem v protiofenzivi. Vojna je trajala nekaj let. OZN, ki je bila takrat slepo orodje Zahoda, je pooblastila ameriško vojsko, da na korejskem polotoku nastopa pod modro zastavo svetovne organizacije. Na koncu je prišlo do premirja na demilitarizirani coni 38 vzporednika. In tako je še danes.

Severna Koreja je ubrala svojo pot v socializem, imenovano džuče, ki je marsičem bila podobna Titovi poti v Jugoslaviji, vključno z neuvrščenostjo.

Južna Koreja je ostala pod ameriškim pokroviteljstvom kapitalistična država, zadnja desetletja je doživela celo velik gospodarski vzpon.

Iz vojaškega vidika je značilno, da za njeno varnost skrbijo ZDA, ki imajo na polotoku cel kup jedrskega orožja in raket.

Od tod sklep severnokorejskega vodstva, da uresniči svoj jedrski program. Če bi ZDA svoje jedrsko orožje umaknile s polotoka, bi tudi Kim Jong Un ne razvijal svojega jedrskega načrta.

Pri tem gre poudariti, da Severna Koreja ni ne v kitajski, niti v ruski interesni sferi, pač pa je ljubosumna na svojo neodvisnost. Rusija in Kitajska skušata zadeve le miriti, saj vesta, da Trump in ZDA sanjajo le o globalnem konfliktu, še posebej proti Kitajski in drugim azijskim državam, ki ogrožajo njihovo strateško in gospodarsko prednost.

Pač pa je zanimivo vedeti, da je Severna Koreja izredno bogata v svojem podzemlju, kjer ima ogromne zaloge 200 strateško pomembnih rudnin, ki jih ocenjujejo za vrednost 10 trilionov dolarjev. Med njimi so rude, ki so potrebne za izdelavo smartphonov in moderni računalnikov.

Če nečesa ni mogoče trpeti, je prav karikatura dejstev, predstavljanje zgodovinskih problemov v duhu Disneyevih pravljic, kjer je newyorški tajkun Dobri Velikan in severnokorejski debelušček nori provokator, proti kateremu bi se moral obrniti ves svet.

Že res, da Kim grozi ZDA z raketnimi napadi, vendar gre za besedno vojno, saj bi sicer ne napovedal ne ure, ne dneva, ne cilja raket. Saj ni tako neumen, da bi ne vedel, da bi mu jih sestrelili. Gre pač za grožnje, kakršne Trump izreka vsak dan. Naprimer proti Venezueli.

Kdor resnično dela za mir, naj zahteva uresničitev Pakta o jedrski razorožitvi, ki ga je podpisalo več kot 150 držav članic OZN. Zgovorno, med njimi ni ZDA, a niti Italije, ne Slovenije.