Vodstvo PD je ob zori na soboto vendarle odobrilo kandidatne liste za marčne parlamentarne volitve. Liste je odobrila večina, ki podpira Mattea Renzija, medtem ko so predstavniki manjšine (Cuperlo, Orlando) sejo zapustili, ko so ugotovili, da je tajnik izbral tudi njihove kandidate.

{jcomments on}

A to so notranje zdrahe PD, ki nas ne zanimajo. Poglejmo raje, kako je v naši deželi in kakšne so realne perspektive, da bi na listi PD bila izvoljena slovenska kandidatka, pisateljica Tatjana Rojc.

Začnimo z analizo, izhajajoč iz perverznega volilnega zakona, ki mu je dal ime tržaški poslanec Ettore Rosato.

Rojčevo so postavili na drugo mesto proporčne liste za senat. Kaj to pomeni? Navedimo nekaj številk. Furlanija Julijska krajina ima 13 poslancev in 7 senatorjev. Kar pomeni, da je za enega poslanca potrebnih 7,5% glasov, za enega senatorja pa 14%.

Prva ugotovitev je torej, da bi slovenski kandidat imel več možnosti na listi za poslansko zbornico, ker je pač več mest na razpolago. PD je Rojčevo postavila na listo za senat. Tu je za enega senatorja potrebnih 14% glasov. Ankete javnega mnenja pripisujejo PD okoli 20% glasov na državni ravni. Zato je gotova izvolitev le enega senatorja. Kdo bo to? Riccardo Illy, ki bo kandidiral v volilnem okolišu od Milje do Trbiža ali Isabelli del Monte, ki kandidira v Furlaniji in pordenonski pokrajini?

Če bosta izvoljena oba (28%?), ne bo več mesta za druge iz proporčne liste. Če pa bo izvoljen samo eden, bo to Tomaso Cerno, bivši glavni urednik videmskega Messaggera veneta, Espressa in namestnik v Repubblici, sicer beneških korenin, a ni nikoli omenjal svojega porekla, pohvalil se je samo s svojo gejevsko opredelitvijo.

Pravijo, da je Cerno kandidat tudi nekje v Lombardiji. Če bi ga izvolili tudi tam, bi ne izbiral, komu pustiti svoje izpraznjeno mesto. Zakon namreč določa, da je v tem primerun izvoljen tam, kjer je zbral manj glasov. Skratka, upati je, da bo prejela PD manj glasov kot v Lombardiji, sicer ostane Cerno pri nas in Tatjana se mora pač potolažiti.

Več možnosti bi Rojčeva imela, če bi ne bila izvoljena ne Illy, ne Del Montejeva. Kajti v primeru, da sta kandidata v enomandatnih večinskih okrožjih poražena, se njihovi glasovi stekajo v proporčni lonec in v tem primeru bi spet imel Cerno gotovost izvolitve, Rojčeva tudi, a ne povsem.

Slovenci, ki so se kljub prevari z „Bratinovim okrožjem“ in Renzijevim obljubam o gotovi izvolitvi slovenskega predstavnika, vendarle odločili, da na volitvah oddajo svoj glas PD, bodo morali pazljivo računati, da ne dajo preveč glasov stranki in njenim kandidatom, sicer se jim lahko rezultat maščuje z izvolitvijo kandidatov v enomandatnem okrožju in Cerna v proporčni listi. Zato bi morali upati, da bo PD v Lombardiji poražena, da bo Cerno lahko izvoljen tam…

Drugače bi bilo, če bi PD spoštovala svojo lažno obvezo o „Bratinovem okolišu“, čeprav je preveliko in ni rečeno, da bi bil slovenski kandidat izvoljen. Bi pa mu lahko izvolitev omogočila, da če Rojčevi dali drugo mesto na proporčni lestvici za Zbornico. Če bi PD, recimo, zbrala 20% glasov, bi lahko računala na dva-tri poslance in torej bi drugo uvrščena imela več možnosti.

Tako pa je celo Tamara Blažina prisiljena izjaviti, da ima Rojčeva le 50% možnosti izvolitve. Po domače povedano, ali bo, ali ne bo. Možnosti so enake. Kot pri vremenski napovedi: ali bo sonce, ali bo dež…

Mi pa, na osnovi preprostih računov, menimo, da jih ima veliko manj od Tamarinih 50%. Gre namreč za enačbo s premnogimi neznankami, ki jih je PD posejala na trnovi poti slovenskega predstavništva, da kar diši po prevari.

Naprezanje slovenske komponente PD, krovnih organizacij, slovenske diplomacije? Tresla se je gora, rodila se je miš.

V „Bratinovem okolišu“ kandidira bivši doberdobski župan Paolo Vizintin, vendar je možnost, da bi pristal prvi po številu glasov praktično na ničli. Zato se bodo njegovi glasovi stekli na proporčno lestvico, kjer jih bo pokasirala Anna Falcone, kalabrijska socialistka, nevesta nekdanjega tajnika PSI Giacoma Mancinija, ki je bila pobudnica združevanja levih sil v teatru Brancaccio v Rimu, a se je pobudo takoj odpovedala, ko so D’Alema, Bersani, Fassina in Civati oblikovali svojo listo in ji ponudili mesto v parlamentu.

Na koncu naj zato ponovimo odločitev somišljenikov liste „Oblast ljudstvu“, da bodo njeni morebiti izvoljeni parlamentarci zahtevali nov proporčni volilni zakon in se zavzeli, da bi jamčil minimalno zastopstvo vsem priznanim manjšinam v Italiji.

Kdor bo podprl listo „Oblast ljudstvu“ bo tako podprl načelen politični predlog poštene levičarske sile, ki manjšini ne postavlja limanic, pač pa nudi resen predlog za bodočnost. Tudi zato, ker se v poltiičnih krogih predvideva, da 4.marca ne bo nihče imel vladne večine in da bo predsednik Mattarella v tem primeru imenoval „namensko vlado“, ki naj pripravi nov volilni zakon in povede Italijo na nove parlamentarne volitve prihodnje leto, skupaj z volitvami za evropski parlament.