(Antifašistična manifestacija v Trstu, sobota 24.februarja 2018)

Naenkrat je antifašizem postal aktualna tema. Televizije in časopisi pišejo o fašizmu in antifašističnih demonstracijah, kažejo spopade in pretepe, nato politiki komentirajo in se zgražajo. Pri tem prvači PD, ki se za te probleme ni bogvekaj zanimala.

 

{jcomments on}

 

Renzi je šel v Sant’Anna di Stazzema, v Toskani, kjer so nacisti pobili nekaj sto domačinov. In se vpisal v “protifašistični anagrafski seznam”. Za kaj gre, ni jasno. Propaganda, pač. Medtem njegov minister Minniti ukazuje policiji, naj ščiti zborovanja fašistov in pretepa antifašiste. Oboji govorijo o nasprotujočih si skrajnostih, obenem pa poudarjajo, da so le oni, na oblasti, zaščitniki demokracije in reda.

Kaj se torej dogaja? Za PD je “protifašizem” zadnja rešilna bilka pred volilnim neuspehom. Prepričati hočejo ljudi, da je koristno, če dobijo več glasov in se bodo spopadli s fašizmom. Obenem Renzi kuje dogovor z Berlusconijem o zavezništvu po volitvah, v katerega bi najraje privlekel še Grassove “Svobodne in enake”, za alibi.

Fašisti so seveda dvignili glavo, posebno še, ker so ugotovili, da jih oblast ščiti. Vzdušje je pravšnje. V Evropi naraščata rasizem in ksenofobija. Ljudje se boje za lastno varnost. V Macerati je priseljenc ubil dekle, nek fašist pa je začel streljati po Afričanih. Ko žensko ubije Italijan je vest rutinska, češ, tudi to se dogaja…

Dejstvo je, da se v EU razrašča fašizem, včasih odkrito, drugič bolj skrito. V Ukrajini z ameriško in evropsko pomočjo nacisti vladajo deželi in pobijajo lastno mprebivalstvo, preganjajo Ruse in komuniste. Judov ne več, saj so jih med vojno pobili vse.

V državah “višegrajske” skupin, kamor leze tudi Slovenija, se rasizem in fašizem razraščata v imenu nacionalizma in etnične čistosti, kar pomeni predvsem zavračanje beguncev.

V Nemčiji neonacisti imajo čedalje večjo moč, v Avstriji že vladajo. Na Poljskem celo katoliška cerkev organizira shode proti tujcem in nevernikom. V Sloveniji desnica dviga glavo in išče revanš za poraz med vojno. Cerkev medtem mirno grabi državno premoženje, za lastne dolgove pa se ne briga.Tudi v zamejstvu sloveanska TV 10.februarja obtožuje NOB za poboje in mednje vključuje primer župnika, ki je Nemcem javno izdajal ljudi, da so jih odpeljali v lagerje, od koder se večina ni vrnila. Ker je plačal za svoje grehe naj bi zdaj postal blažen kakor Placido Cortese, ki so ga nacisti mučili in ubili, ker je pomagal Slovencem?

V teh pogojih je torej antifašizem nekaj nujnega, ne pa samoumevnega. Tudi med Slovenci v Italiji, ki se sicer udeležujemo spominskih svečanosti ob spomenikih v svoji vasi, dlje pa ne gremo. Ne zgražamo se, da na bazovskem šohtu vprišo deželne predsednice Serracchiani in prefektinje Porzio plapolajo zastave salojske republike, X Mas in fašistične milice. Tiste, ki je streljala naše bazovske junake. Pa se je prefektinja v pismu listi Potere al popolo, ki jo je na to opozorila, obvezala, da bo ukrepala in dala ustrezna navodila policiji. Pa se ni zgodilo prav nič. Ukazi z vrha?

Kmalu bodo volitve. Prav je, da ljudje podprejo iskrene in dosledne antifašiste, ne pa širokoustneže, ki so se zbudili zadnjo minuto in bodo na vse pozabili, ko se bo pričel volilni molk.