Ljudstvo, zbrano v tržaški Rižarni, je izžvižgalo župana Di piazzo in njegov govor zaradi izzivalne vsebine in polpreteklih dogodkov, od fašističnega pozdrava med volilno kampanjo, tja do obiska nacističnega voditelja Roberta Fioreja med njegovim shodom na pomorski postaji. Da o predlogu, naj se v Trstu ulica poimenuje po fašističnem voditelju Almiranteju itd itd.

 

{jcomments on}

 

Protest je bil omikan in spontan. Antifašistične organizacije so namreč previdno svetovale ljudem, naj samo mahajo z robčki, a se je večini to zdelo odločno premilo. Zapeli so partizansko Bella ciao in nato glasno oporekali županovim trditvam.

Sledila je nepričakovana provokacija tržaškega rabina in judovske skupnosti. Rabin je namreč odpovedal molitev za mrtve, češ da bi v Rižarni morale biti samo italijanske zastave. Da so žrtve v većini bile slovenski in hrvatski partizani in antifašisti, a tudi voditelji KPI in KD kot Frausin in Reti, zanj ni pomembno. Italijanske zastave in pika. To pa zato, ker je nekaj ljudi imelo palestinski prapor. Ti ljudje, med drugim sami judovskega porekla, so bili člani človekoljubne organizacije Salaam, otroci oljke.

Zadevo so takoj napihnili vsedržavni časopisi, na spletu pa so se pojavile najrazličnejše žaljivke desničarjev in “umirjenih meščanov”. Taki, ki so celo protestirali, ker so ljudje ob odhodu iz Rižarne izžvižgali župana Di piazzo, so bili tudi Slovenci…

KPI je v svojem sporočilu izrazila upanje, da bo v prihodnje mogoče organizirati spomin na Osvoboditev drugače, brez županskih govornikov. Naj nastopijo kulturni delavci, umetniki, Italijani in Slovenci, antifašisti, desničarski župani, ki temu niso kos, pa naj raje ostanejo doma.