Nismo tako togi, da bi postavljali državljanske pravice proti socialnim. Navsezadnje menimo, da gredo vštric, posebno še, če se vanje poglobimo. Tudi ob manifestacijah v Trstu in Gradišču ob Soči ta konec tedna.

 

{jcomments on}

 

V Trstu bo “gay pride”, se pravi parada ponosa gejev, lezbijk in drugih, ki so svobodno izbrali drugačno spolno usmerjenost. Proti njim so se razdivjali fašisti in desničarji, ki vladajo v Trstu in so “mačistično” prepovedali Veliki trg tej manifestaciji. Kod bodo šli, še ne vemo. Je tajnost, ki jo policija in organizatorji skrbno skrivajo.

Istočasno, točneje v popoldanskih urah, bo v Gradišču deželna manifestacija proti novemu lagerju za migrante, ki ga načrtuje desničarska vlada.

Kaj imata skupnega ti manifestaciji? Predvsem v načelu, da med ljudmi ni dovoljena diskriminacija na osnovi barve kože, jezika ali spolnih izbir. In v tem, da gre za stigmatizirane skupine ljudi, ki bi jih radi porinili na družbeni rob. Mnogokrat so migranti in geji žrtve psovk, diskriminacij in tudi pouličnega nasilja. Tudi to jim je skupno.

Vendar bi morali razmišljanje razširiti in poglobiti. Diskriminacije niso samo na ulici ali v družinah, so predvsem v glavni družbeni dejavnosti, se pravi na delovnem mestu. Tu so diskriminirane ženske, tujci in geji. Toda prav enakopravnost v delovnem razmerju je jamstvo družbenega dostojanstva v veliko večji meri kot v maškaradi na ulici, kakor se mngokrat kažejo ti “gay pride”.

Ta družba, v kateri žvimo, temelji na diskriminacijah, izkoriščanju, zapostavljanju, poniževanju. Slovenci v Italiji to dobro poznamo. In proti temu bi se morali boriti vsi skupaj, ne samo enkrat letno, pač pa povsod, predvsem pa na delovnih mestih in šolah, v medijih in na ulici.

V tem je tudi smisel solidarnosti, ki so jih izrekle levičarske sile obenem z obsodbo neofašističnih diskriminacij mačističnih mestnih oblasti.