Trst je v soboto spet doživel nekaj čudovitega. Deset, morda 12 tisoč ljudi, predvsem mladih, je sodelovalo na sproščeni, razigrani a tudi resni manifestaciji proti vsakršni diskriminaciji, ne samo spolni, čeprav je bila slednja povod zanjo. Istočasno so reakcionarji v neki kapelici organizirali molitve rožnega venca proti pohujšanju, ki naj bi ga predstavljala svoboda na področju ljubezni in spolnosti.

 

{jcomments on}

 

Tržaški “pride” je imel še poseben predznak. Bil je izrazito protifašističen. O tem priča program sprevoda, ki je krenil izpred želežniške postaje in se je najprej ustavil pred konzervatorijem “Tartini”, da bi obudil in počastil spomin na 51 obešenih talcev po stopnišču in oknih v letu 1944.

Nato je množica nadaljevala svojo pot in se zaustavila pred Narodnim domom, ki so ga fašisti požgali pred skoraj sto leti. Mnogi so negativno komentirati napise na spominskih tablah, ki so sramežljivo omenjale požig, a ne storilcev in razlogov. Udeleženci so počastili tudi spomin edine žrtve požiga, predsednika slovenske planinske zveze Hugona Robleka, ki je padel iz gorečega okna.

Pot spomina se je nadaljevala do bližnjega Oberdankovega trga, k poslopju, kjer sta imela svoj sedež Gestapo in SS policija. Tu so v kletnih prostorih mučili antifašiste. Tu je umrl blaženi Placido Cortese, sem so domobranci pripeljali aretiranega Borisa Pahorja, ki so ga po mučenju odpeljali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo.

Zadnja etapa te spominske poti je bil “prepovedani” Veliki trg, kjer občinska uprava Roberta Di Piazze ni dovolila postaviti govorniškega odra. Zato ga bodo organizatorji tožili. Na Velikem ttrgu so se spomnili, da je prav tam Benito Mussolini leta 1938 razglasil rasno zakonodajo, ki je legalizirala pregon Judov in drugih “nezaželenih” narodnosti.

Od diskriminacije do diskriminacije. Med demonstranti je ogromna večina izražala solidasrnost gejem in lezbijkam, ki so pogostoma žrtev nasilja ali razžalitve, predvsem pa so poudarili privrženost svobodi obnašanja v medčloveških odnosih.

Ker občinska uprava ni dala na razpolago glavnega mestnega trga se je FVG Pride zaključil v Miljah, kjer je demokratična županja dala na razpolago trg za koncert pevke Elise in drugih glasbenih skupin.

Pozneje so se desničarski komentatorji zgražali, češ da so udeleženci manifestacije zvečer praznovali, kaj popili ali jedli v Miljah, medtem ko so se morali tržaški gostinci obrisati pod nosom.

Poudariti velja spoznanje, da je tržaška mladina odzivna pripravljena izraziti svoje nasprotovanje fašizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah, kar je dokazala že 3.novembra lani in ob priliki odprtja sedeža neofašistične organizacije Casapound.

Zato “pride”, ponos za tako mladino. Vsak poskus, da bi jih blatili zaradi izražene ironije in iskrenosti, je obsojen na neuspeh. Mi smo lahko ponosni nanje.