Oče in hči , begunca iz Salvadorja, sta utonila v mehiški reki na meji z ZDA.

Kaj se dogaja okoli nas? Visoko civilizirani svet drsi navzdol, v prazgodovino, ko so se ljudje med seboj pobijali za vsak nič. In ko so vsi drugačni bili tujci, barbari, sovražniki, ki jih je treba uničiti, onesposobiti, podrediti.Sea Watch je simbol krutosti neofašizma na oblasti.

Evropa je pirovala ob padcu berlinskega zidu, zdaj pa je vsa prepredena z ridovi in mrrežami, kakor ves bogati svet, ki se brani pred revnimi svetovnimi sitorami.

In vsakokrat, ko nekoga udarijo, se dvigne val odobravanja, psovk in sovraštva. Tudi pri nas, tudi med Slovenci, tu in onstran meje.

 

{jcomments on}

 

Zgrozimo se samo, ko smo rahlo ogroženi, Predsednik deželne vlade FJK Fedriga, eden izmed najtesnejših sodelavcev Mattea Salvinija, predlaga ukinitev odprtih meja (Schengen) in Salvini mu kima ter dodaja, da bi potrebovali na vzhodnih mejah “fizične pregrade”, torej bodečo žico ali kaj podobnega.

Bomo imeli končno železno zaveso, ki je tu nikoli ni bilo, niti v času, ko je Italija mejila na socialistično Jugoslavijo? In ljudje ploskajo…

Pa kaj naj rečemo, ko je že Slovenija postavila na svojo mejo s Hrvatsko bodečo rezilno žico in pušča, da begunci tonejo v mrzlih vodah Kolpe? Zgražamo se samo za slike mrtvih beguncev v Riu Grande, na meji med ZDA in Mehiko, svojih utopljencev pa ne vidimo.

Problem vseh problemov je, da je buržoaznim oblastem, predstavnikom finančnega kapitala in multinacionalk, uspelo prepričati delovne ljudi, da za njihovo nevdržno stanje brezpravnosti niso krivi kapitalisti, gospodarji, manažerji in vlade, pač pa migranti, begunci, svetovne sirote. Razredni boj so utišali in spretno preusmerili, da se sedaj reveži bijejo z reveži. Primer kruha za romske otroke, ki so ga teptale rimske mamice, je grozljivo zgovoren. Kakor komentarji na spletnih omrežjih vsakokrat, ko Italija nehumano in kruto zavrača begunce, pozablja pa, da so tudi Italijani emigrirali zaradi lakote in revščine in napolnili vse celine sveta, od Kanade in Avstralije do Argentine in Venezuele. Tja so šli delat, vendar so tudi uvozili mafijo in gangsterizem. Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen!

Za nas ne gre za moraliziranje. Ne brigajo nas transparenti ali simbolična bedenja, pač pa trdo politično kulturno delo, ko je treba ljudem pojasniti, da so fašizmi nastali vedno na isti način: v Nemčiji so delavce usmerili proti Judom in Romom, v Italiji podobno, proti Slovanom in pozneje tudi Judom. Diktatura je vselej imela ljudsko podporo, opozicija je bila redka, nemočna in pogostoma pregnana. Fašizma in nacizma smo se rešili samo po drugi svetovni vojni. Brez nje bi najbrž podaljšali režim, kakor Franco v Španiji, ali Salazar na Portugalskem tja do srede ’70 let.

Enkrat za vselej si moramo priznati, da je pojav beguncev predvsem rezultat politike bogatega kapitalističnega sveta, ki je zanetil niz vojn za energetske vire, od Iraka do Libije, od Jemna do Palestine in Sirije. Da o vojnah za redke surovine v črni Afriki sploh ne govorimo. Kateri časopis pa poroča o vojni v Kongu, ki je v desetih letih terjala že 6 milijonov žrtev? Je kdo objail zemljevid področij, ki so se v dobrem desetletju spremenile v puščavo zaradi klimatskih sprememb? Potem pa se sprašujemo, zakaj ljudje bežijo.

Vse je med seboj povezano. Beguncev je na svetu 70 milijonov! Le drobec te množice prihaja k nam preko Sredozemlja. Mali Libanon gosti več milijonov beguncev iz Sirije in Palestine, čeprav so zdaj že polovica prebivalstva te nekdaj bližnjevzhodne Švice. Rusija gostuje nekaj milijonov beguncev iz Ukrajine, kjer že pet let divja vojna s pokroviteljstvom EU in pakta NATO, ki podpirata neonacistično kijevsko oblast.

Kako torej rešiti begunsko vprašanje? Doseči je treba konec vojn in obnovo zaradi le-teh uničenih držav in gospodarstev. To pa lahko traja veliko let. Medtem pa se morajo bogate države sprijazniti, da bodo morale na svoja ozemlja sprejemati begunce, ki bodo prišli neglede na zapreke in pregrade, saj nimajo druge izbire.

Seveda, ni mogoče delovati stihijsko. In glavni krivec je EU, ki sploh ni idealna tvorba, pač pa izraz najbolj krutega in ciničnega kapitalizma, egoizma in rasizma. Kriv je Salvini, kakor Orban, a nič manj niso krivi Junker, Mogherini, Bulc in še kdo.

Reševati begunsko vprašanje učinkovito, brez tihega pristajanja na delovanje mafij in drugih kriminalnih združb, pomeni ustvarjati pogoje za mir. Begunci se lahko integrirajo v družbo, ki se itak stara in kjer pomanjkuje delovne sile, lahko pa se tudi vrnejo domov, če bodo imeli kam in če bo pri njih doma mir.

Investicije v to so koristne. Vendar je vse odvisno od tega, ali bodo evropski delovni ljudje razumeli, da so postali orodje naraščajočega fašizma. Če bodo rasizem nadomestili s solidarnostjo in zavestjo, da je edini odgovor na hiperizkoriščanje tuje delovne sile v tem, da se ji zagotovi sindikalno zaščito in enakopravno ravnanje. Delo na črno se bo vedno splačalo kapitalu, zaman pa se bodo ljudje zaganjali proti konkurenci tujcev. Njim ne ostane drugega, kot golo življenje, če so že uspeli prepluti morje in pristani na evropskih obalah.

Geslo opredeljenih levičarjev naj torej bo: Solidarnost da, rezilne žice ne. Človečnost da, rasizem ne.