Ecuador gori. Državo na tihooceanski obali Latinske Amerike pretresajo protesti, ljudske demonstracije in spopadi s policijo. Upornemu ljudstvu so se pridružili “indiosi”, domorodska plemena, ki so veljala v državi za drugirazredno rajo. Predsednik Lenin (!) Moreno je z vlado iz Quita zbežal v Guayaquil in odklical obsedno stanje.

 

 

{jcomments on}

 

Lenin Moreno je bil na predsedniških volitvah izvoljen kot kandidat “levice”, ki se je zoperstavil kandidatu liberalne desnice, nekemu bankirju. Podprli so ga vsi, celo sicer previdni komunisti. Pa ne zaradi imena, pač pa zato, ker je v svojem programu obljubljal korenite socialne reforme.

A se je zgodilo, da je svoje obljube požrl in sprejel nasvete Mednarodnega denarnega sklada. Tako je pred dobrim mesecem dni izdal “varčevalni” paket, ki se je pričel z znižanjem plač v javnem sektorju za 20% in podražitvijo goriv, ki je takoj vplivala na cene potrošnega blaga. Ljudstvo je čez noč obubožalo. Začeli so se protesti. Levica je spoznala, da jo je predsednik prevaral in izdal.Kakor je izdal Juliana Assangeja, raziskovalnega časnikarsja, ki je izdal ameriške tajnosti in se zatekel v ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, pa so ga izorčili britanskim ter posredno ameriškim oblastem. Assange, simbol raziskovalnega novinarstva, tvega, da ga bodo v zaporu ubili, saj ve preveč.

Lenin Moreno pa je protestnike obtožil, da so sredstvo venezuelskega predsednika Madura…

Protesti v glavnem mestu Quito so naraščali iz dneva v dan, vendar so kaj kmalu prerasli v splošno ljudsko vstajo, ko so se delavcem in uradnikom pridružili še domorodci (indiosi) nešpanskega porekla. Njihova konfederacija se je postavila ob stran upora in s tem zapečatula usodo Lenina Morena in njegovega režima.

Predsednik je zato oklical obsedno stanje, a se je moral umaknitin iz prestolnice v Guazaquil in tam namestil svojo vlado. Indiosi pa so policiji in vojski zabičali, naj ne prihajajo na njihova ozemlja, ker bodo prijeti. Dejansko so nekaj ducatov policistov in vojakov zajeli in jih izročili odposlancem Združenih narodov.

Kljub osamljenosti pa Lenin Moreno še vedno računa na pomoč imperializma ter vojske. Poudaril je, da se ne bo pogajal z vstajniki in da bo s silo zatril upor.

Kako se bo končalo, ne vemo. Je pa nekaj jasno. Javna občila (radio, tv, časopisi) o tem ne pišejo, ker novine ne ustrezajo njihovim ideološkim kalupom. Pri nas, v Italiji, a tudi v Sloveniji in drugod po EU.

O tem velja razmisliti.