V 71-tem letu starosti je umrl Eugenio Melandri, misijonar, pacifist in komunist. Pred par leti so mu odkrili raka na trebušni slinavki, ki ga je v svojih pričevanjih poimenoval „zmaj“, s katerim se je boril do zadnjega, obkrožen z najožjimi prijatelji in misijonskimi brati iz reda ksaverijancev.

 

{jcomments on}

 

Eugenio Melandri je med misijonom v Afriki spoznal, da so vojne, lakota in kuge posledice družbenogospodarskega sistema, krivične mednarodne ureditve, kjer velesile izkoriščajo bogastva revnih, da so potem one še bolj bogate, revni pa še bolj revni. Zavzel se je za mir in proti prodajalcem orožja.

Pridružil se je najprej stranki Proletarska demokracija, za katero je bil izvoljen v evropski parlament, kjer je vstopil v komunistično skupino in se s prijateljico, črnopolto evroposlanko KPI Dacio Valent, ki je prav tako umrla pred par leti za posledicami raka, boril za mir, proti vsem oblikam neokolonialnega izkoriščanja revnih celin, predvsem pa proti regovini z orožjem, ki je netila nove vojne.

Še za en mandat je bil na komunistični listi izvoljen v italijanski parlament, na kar je ustanovil več organizacij za pomoč migrantom in solidarnost s svetovnimi sirotami.

Ko je prvič nastopil za mir in proti neokolonializmu ter se povezal s komunisti, ga je uradna cerkev papeža Wojtile suspendirala „a divinis“in vrnila v laični stan. To je trajalo desetletja. Pred nekaj meseci pa se je v spremstvu svojih misijonskih tovarišev udeležil avdijence pri papežu Frančišku, ki je izobčenca objel, blagoslovil, mu dal svojo kapo in mu rekel: „Ti si imel prav.“ Suspenzija „a divinis“ je bila preklicana, pater tovariš Eugenio je umrl pomirjen v krogu svojih sobratov in tovarišev. Do zadnjega je spremljal italijansko in svetovno politiko iz zornega kota človeka, ki se je boril za mir in družbeno pravičnost.

Bila sva prijatelja in res mi je žal zanj.

Stojan Spetič