Kaj se je torej zgodilo na potki nad Glinščico, med Drago in Mihelami, na italijansko – slovenski meji? Vsega še sedaj ne vemo, ker je očitno veliko zadrege, a tudi političnega masla na glavi, pa bi najraje vse skrili pod preprogo.
Osmega maja je bil petek, torej delovni dan. Moški in ženska na sprehodu. Njemu je 32 let, njene starosti ne vemo, a je njegova partnerka. Plavolasa. Sprehajata se med Drago na italijasnski in Mihelami na slovenski strani. Ni še poldan. On se nenadoma oddalji, morda samo na malo potrebo, ali pa išče pot. Ustavi ga v vojaško uniformo odet človek, zakriči “Stoj!” in ukaže, v angleščini: “Sit down!” (Sedi). Moški je prestrašen, ker “vojak” s puško meri naravnost v njegovo glavo. Nekaj reče po slovensko in šele takrat “vojak” povesi orožje in se začne opravičevat, češ da ga je zamenjal za “črnca”, misleč migranta, kakor jih nešteto gre tod preko meje v Italijo. Medtem je njegov pajdaš zajel tudi dekle, ki se znajde in “vojaku” dopove, da ni “črnka”, pač pa plavolasa, torej domačinka…
Končalo naj bi se z opravičevanjem “vojakov”, ki nato odidejo.
Dva tedna pozneje moški, zamejski Slovenec z dvojnim državljanstvom, ki baje živi (tudi) v Sloveniji, zgodbo pove časnikarju Primorskega dnevnika, ki jo objavi. Pa se začne vihar zlobnih komenbtarjev. Na spletnih omrežjih se takoj vname polemika proti Sloveniji, ki da ustrahuje negobljene italijanske pohodnike, medtem ko mirno pušča čez mejo migrante. Seveda se takoj oglasi politika in, poleg skrajne desnice, tudi bivša predsednica deželne vlade Debora Serracchiani, poslanka PD, ki jo je Republika Slovenija iz rok predsednika Boruta Pahorja nagradila z zlato kolajno za zasluge pri razvoju prijateljstva in zaupanja med sosednjima narodoma. Serracchianijeva poseže pri zunanjem ministru Di Maiu, ki mu očitno ne preostane drugega, kakor da naroči italijanskemu veleposlaniku v Ljubljani, naj zadevo razčisti s slovenskimi oblastmi. Obenem pride tudi do stika med policijskima upravama iz Trsta in Kopra, ki itak že leta aktdivno sodelujeta in to še kar v prijateljskem duhu.
Iz Ljubljane se oglasi obrambni minister Matej Tonin, ki kategorično zanika, da bi tistega dne slovenska vojaka patruljirala na meji. Med drugim vojska teh pooblastil nima in bi prisotnost vojakov SV morala nadzorovati slovenska policija, ki je za varovanje meje uradno zadolžena.
Preiskavo je napovedala tudi koprska policijska uprava. O rezultatih se za sedaj ne ve nič, nekaj pa se vendarle šušlja…
Na dan prihaja domneva, da ni šlo za vojsko, pač pa za “vardo”, kakor zdaj imenujejo desničarske paravojaške postroje, ki delujejo pod okriljem Janševe desnice in si lastijo pravico, da “branijo mejo” pred migranti. Desna vlada jim gleda skozi prste, kadar jih moralno ne podpira, kot dokazujejo primeri nekaznovanih postrojev in celo vdor na policijsko postajo v Slovenski Bistrici ali rovarjenje po Vrhniki. Navsezadnje je Janša pred nekaj leti celo formalno predlagal oblikovanje “Narodne garde”, ki bi jo sestavljali “slovenski rodoljubi”.
Med predstavitvijo nove Janševe vlade se je vodji krščanskih demokratov, obrambnemu ministru Mateju Toninu, celo zareklo, da bi bilo zaželjeno, če bi pripadniki vard vstopili v slovensko vojsko…
Leva opozicija je medtem predložila zakonske osnutke, po katerih bi paravojaške organizacije v Sloveniji prepovedali. Kaj o tem poreče slovenski parlament ne vemo, lahko pa slutimo, da bo razprava dokaj vroča. Levica namreč desnici očita, da s paravojaškimi skupinami ustrahuje javnost in se postavlja z domnevnimi zaslugami v boju proti “invaziji tujcev”.
Tako se šušlja, da naj bi “vojaka” nad Glinščico v resnici bila že znana, neki upokojeni policist in njegov pajdaš, zagrizena desničarja in “rodoljuba”, ki bi na Primnorskem rada igrala in vodila (belo) gardo…
Italijansko – slovenski odnosi pri vsem tem nimajo velike vloge. Problemi so v sami Sloveniji, kjer desnica dviga glavo in odkrito ogroža državljanske svoboščine, saj kliče k maščevanju in zatrtju drugače mislečih ter vsake kritike. Za premierja je zločin celo, če nekdo reče “Smrt fašizmu, svobodo narodu”…
