Nejasnosti ne manjka. Slovenski predsednik bi romal tja, kjer je predsednik evropskega parlamenta Tajani vzklikal “italijanskima Istri in Dalmaciji”, ne da bi Italija niti objavila skupnega zgodovinskega poročila, v katerem je govor o “nekaj sto” žrtvah fojb, medtem ko javna televizija v svojem vsedržavnem dnevniku poudarja, da so v bazovskem rudniškem jašku partizani vrgli “na tisoče Tržačanov”. Najmanj, kar si lahko pričakujemo od sicer zelo spravnega predsednika, ki se je še pred nekaj dnevi udeležil svečanosti v spomin pobitim domobrancem v Kočevskem rogu, je, da zahteva, naj Italija odpre “fojbo” in ugotovi, kaj je noter. So res tisoči Italijanov ali pa tistih 180 italijanskih vojakov, umrlih leta 1919 za “špansko gripo” in so jih iz higijenskih razlogov pometali v jašek?
Janša, ki je še pred nekaj dnevi skupaj s predsednikom Pahorjem v Kočevskem rogu sodeloval pri maši za tam pobite domobrance, izrecno poudarja, da gre za žrtve komunizma. Svoji policiji pa je naročil, naj ostreje nastopi proti ljudskim demonstracijam, ki si sledijo vsak petek v vseh večjih slovenskih mestih. Ta petek je prišlo tudi do prvih aretacij.
Da bo mera polna sta poskrbela premier Janša in njegov notranji minister Hojs, ki sta – navzlic dolžnostni tajnosti policijske in vojaške preiskave zagonetnega dogodka nad Glinščico, kjer sta slovenska vojaka ustavila par zamejskih Slovencev, grozila z orožjem in tudi sicer ravnala v nasprotju s pravili – obelodanila ime žrtve vojaškega šikaniranja in ga obtožila, da je namenoma šlo za provokacijo proti slovenski vojski. Janša je pri tem dodal, da je šlo za “mednarodni terorizem”, notranji minister Hojs pa je o zamejskem Slovencu, Danielu B. Malalanu, dejal, da je morda vpleten v “tihotapljenje migrantov”…
Hude in nedokazane obtožbe, katerih očitni namen je ustrahovanje žrtve, ki bo morala še pričati pred parlamentarnim odborom za nadzor vojske in varnostnih služb in pred preiskovalnimi sodniki. Početje, ki je nedopustno in ni dostojno za državo, ki zase trdi, da je omikana. (Čeprav je sam Janšev zunanji minister Logar v svojem pismu v Bruselj zapisal, da slovensko sodstvo šepa na vsakem koraku…)
Če je to odnos do manjšine v Italiji… Že barantanje za Narodni dom ni pošteno. Slišati je glasove iz naše narodnostne skupnosti, da ga za tako ceno nočemo. Pa tudi sicer, saj je vrnitev zgolj simbolna, kajti za resnično vrnitev bo najbrž treba čakati še veliko, veliko let. Morda do 2030 ali tudi dlje. Saj je ovir ničkoliko, od občinskega soglasja za prenovo bodočega sedeža jezikovne fakultete pri sv. Ivanu do prestrukturacije bivšega hotela Regina, ki sploh ne spominja več na zgradbo, ki je bila v čast in ponos tržaškim Slovanom.
Medtem pa se italijanska politika lahko pohvali, da je Slovence ponižala in kupila njihovo dostojanstvo in ponos za obljubo o vrnitvi neke stavbe. Kajti jasno je, da smo odslej genocidni narod, ki so mu pred 90 leti ustrelili “teroriste” v Bazovici, le lučaj stran od kraja, kjer protifašistični zamejski “mednarodni terorist” izziva slovensko vojsko ter tihotapi migrante…
Stavba v ulici Filzi je iz kamna in opeke, iz kakšne snovi pa so čustva in zavest Slovencev v Italiji? Koliko je bila ponižana in kako bo ta moralni in politični udarec ošibil notranjo moč naših ljudi, ki so kljubovali asimilaciji in fašistom?
Eno je gotovo. Odnos zamejskih Slovencev do mačehe domovine se je in se bo zrahljal, morda tudi izničil.
Se je splačalo?
