Očitno je, da so se za tisto mizo kovali politični dogovori, na osnovi katerih je Casapound razpredala svojo mrežo po vsej Italiji, povsod odpirala svoje sedeže, medtem ko so jih druge politične organizacije zapirale.Predvsem pa so pričeli z dvojno dejavnostjo. Revnim italijanskim družinam in posameznikom so brezplačno delili pakete hrane in s tem pridobivali simpatijo najrevnejših slojev. V naših krajih so delili celo hrano, kupljeno v Sloveniji, kjer je ceneje.

Po drugi strani pa so pričeli s fašistično propagando in tipičnimi nacistično obarvanimi manifestacijami, da bi javno mnenje prepričali o svoji moči. Nasilnih dejanj so se sprva izogibali, razen če je šlo za lov na tuje priseljence. Pozneje pa so ob spoznanju, da jih organi notranjega ministrstva, ki je bilo trdno v rokah njihovega pokrovitelja Salvinija, tolerirajo in ob nenehnih kršitvah zakona mižijo na obe očesi, svoje nasilne nastope stopnjevali, tja do napada na komunistično evropsko poslanko Eleonoro Forenza in njenega sodelavca.

V naših krajih je Casapound odprla svoje sedeže z odkrito podporo krajevnih oblasti. Kljub obljubam, da ne bodo izzivali, so kaj kmalu začeli lepiti pred slovenskimi šolami in kulturnimi domovi svoje žaljive lepake. Nestrpnost med tuživečima narodoma je namreč njihov trajni cilj, kakor tudi prezir do vsakršne oblike demokracije.

To so najbolje dokazali pred dnevi, ko je njihova skupina s tipično skvadristično držo vdrla v sedež deželnega sveta Furlanije Julijske krajine in prekinila sejo zakonodajnega odbora, da bi prebrali proglas proti tujim priseljencem.

Čudi, da so skvadristi s tako lahkoto vdrli v sicer varovani sedež deželnega parlamenta, kar pa je razumljivo, če pomislimo, da je pokrajinski tajnik bil uslužbenec deželne zdravstvene uprave in splkoh ni bilo prvič, da je prestopal prag deželnega parlamenta in vlade, saj so ga iz nje ščitili in podpirali.

Med prekinitvijo je prišlo tudi do besednega preigravanja z deželnim poslancem Lige, ki je fašistom zagotavljal, da bi on “na te ljudi streljal”. Skoraj istočasno je drug ligaš, sicer eden izmed voditeljev deželne civilne (?) zaščite na spletu zagotavljal, da bi on migrante zažgal v krematorijskih pečeh.

Prav so storili antifašisti, ki so šli pred prefekturo protestirat zaradi potuhe fašistom in njihovemu nemotenemu izzivanju. Sledile so prijave in odpoved službe pokrajinskega vodje Casapound Francesca Cluna. Pogodba bi mu itak zapadla konec avgusta…

Dejstvo pa je, da zadeva ni imela tolikšnega odmeva, ki bi si ga zaslužila, saj je prekinitev dela zakonodajnega organa oblasti napad na ustavni red in demokracijo. Niso mačje solze! Kdor to podcenjuje se očitno ne zaveda nevarnosti, da Italija zdrsi v kalne vode avtoritarizma. A kaj, ko sama vladna koalicija skupaj z desnico napada ustavni red s krčenjem števila članov parlamenta in s tem omalovaževanjem pravice ljudi, da jih nekdo demokratično zastopa. Kasta postaja čedalj bolj ozka kasta, elita oblastnikov, ki jim ni treba odgovarjati nikomur. In zna manipulirati z javnim mnenjem.

Zakaj pa vlada in “levosredinska” koalicija G5Z, PD, LeU, Italia viva ne reagira? Premier Conte uživa podporo javnega mnenja, ker se zdi, da je več ali manj zajezil pandemijo Covid19 na polotoku. Ni prav tako, a važno je, da mu ljudje verjamejo.

Obenem ta koalicija seka po parlamentu, ki je itak že skoraj leto dni ponižan in brez prave vloge. Domala vse ukrepe proti epidemiji, dobre in slabe, je vlada sprejela na lastno pest, z dekreti, ki jih je parlament potrdil veliko pozneje. Izredne razmere so vladi služile, da se je trdneje usidrala v sedlu, pri čemer so ji podporo nudile organizacije kapitala in zmerni sindikati. Slednji so se zadovoljili z miloščino in obljubo, da bodo ljudi iz dela metali šele jeseni…

To, česar ta vlada ni storila, pa je obljubljena ukinitev Salvinijevih dekretov za javno varnost, ki so uperjeni proti priseljevanju tujcev, solidarnosti in razrednemu boju. Dovolj je, da pomislimo, kako dekreti kaznujejo zbiranje stavkajočih delavcev pred tovarno. Če bo jesen vroča zaradi krize in rastoče brezposelnosti bomo spoznali, zakaj Contejeva vlada teh Salvinijevih dekretov o varnosti noče ukiniti, niti spremeniti.

Vsa Evropa je v primežu krize, jesen bo bridka in težka. Zato se državne oblasti pripravljajo na zatiranje protestov, kot Macron, ki je s silo zatrl gibanje rumenih jopičev.

Da bi javno mnenje zaslepili pa propagandsni stroj udriha po Putinovem ali Lukašenkovem “avtoritarizmu”, miži pa pred kršitvami človekovih pravic na Poljskem, Madžarskem, v Pribaltiki in celo Sloveniji. Da o fašizmu v Ukrajini sploh ne govorimo.

Idejno kritje ponovnemu vzponu fašizma pa je dal lani evropski parlament z znano “zgodovinsko” resolucijo, v kateri enači nacizem in komunizem.

Osvobojeni so sovražni govor, nacionalizem, netenje etnične mržnje in rasizma. Posebno vlogo imejo pri tem razne oblike poveličevanja osebnosti, ki so se sovraštvu, rasizmu in nacionalizmu posvetile v svojem življenju ali celo žrtovale zanj, od D’Annunzia di Nazaria Saura.

Kot je zakričal izpod vislic češki protifašistični junak Julius Fučik: “Ljudje, imel sem vas rad. BODITE BUDNI!”