Režija svečanosti je bila perfektna. Prisotni so bili predstavniki Republike Slovenije, začenši s predsednikom parlamenta Zorčičem in ministrico Jaklitchevo. Z italijanske strani smo zaman pričakovali vidnejše prisotnosti. Ni bilo predstavnikov države, niti častnega voda vojske. Prišel je tržaški župan Roberto Di Piazza, ki je vendar rekel nekaj pomembnega. Pa ne tisti uvodni “dober dan”, pač pa je poudaril, da v Bazovici ustreljeni antifašisti niso bili teroristi. Res je, da ni izrekel besede fašizem, a kaj hočemo, tak je.
Ostali govori so bili nekaj povsem običajnega in pričakovanega. Pa se je vendarle vanje vgnezdila pomembna poanta, ki je ne gre spregledati. Predstavnik inštituta za zgodovino Mauro Gialuz, sicer glasnik levosredibnske vladne srenje, je pomenljivo poudaril, da bi bilo treba poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev napisati znova, nadgraditi, popraviti… Čeprav tega ni rekel, je dal razumeti, da s prvim poročilom, ki ga italijanska vlada ni hotela objaviti, ni bil zadovoljen. Sicer bi ne prav njegov inštitut pripravil za šole “vademekum”, ki italijansko-slovensko poročilo že popravlja …
Zanimiv je bil tudi odvetnik Močnik, ki je spregovoril predvsem o tem, kako doseči rehabilitacijo bazoviških junakov, ki so za Italijo uradno še vedno polnomočno obsojeni teroristi. Prisotnim najbrž ni ušlo, da je Močnik povedal, kako je parlament leta 2009 izničil enega izmed dekretov, preko katerega bi bil postopek razveljavitve obsodbe prvega tržaškega procesa pred posebnim fašističnim sodiščem enostavnejši in uspešnejši. Izničenje kraljevskega dekreta iz leta 1944 je zahteval in dosegel minister Calderoli, sicer voditelj Severne lige. Takrat, poudarja Močnik, ni nihče predložil popravka, ki bi učinkovitost dekreta ohranil vsaj za podobne primere…
Pa smo takrat, leta 2009, vendar imeli v parlamentu svojega, slovenskega zastopnika iz vrst PD. Kako to, da je molčal? Da ni protestiral/a in zahteval pravico za naše junake?
Odgovor bomo čakali zaman, čeprav je minilo že 11 let. Kajti dvomimo, da se bo tedanji parlamentarec/ka oglasil in povedal svoje…
V kolikšni meri so bile obljube, izrečene med srečanji 13.julija, pa bomo lahko preverili čez nekaj mesecev, ko bo spet 10.februarja Dan spomina na foojbe in ekzodus iz Istre. Tedaj bo Mattarella spet imel govor na Kvirinalu in slišali bomo, ali smo Slovenci še vedno genocidni narod. Ali pa bodo za vse krivi samo komunisti.
V to smer poriva sedanja slovenska oblast. Značilna je kampanja italijanskih občil, predvsem televizijskih, o odkritju novih “fojb” na Hrvatskem, v Kočevskem rogu in Trnovskem gozdu. Predsednik vladne komisije za skrita grobišča dr. Jože Dežman je že parkrat spregovoril za televizijo in zagotavljal, da so v breznih Italijani iz Trsta in Gorice, čeprav đe niso bile opravljene forenzične preiskave, da bi to res dokazale.
S tem pa dajejo duška italijanski desnici, ki preko podpredsednika senata Gasparrija že zahteva ustanovitev posebne italijanske parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi (v Sloveniji) ugotavljala okoliščine teh domnevnih pobojev.
