Sreda, 3. november 1943
Jajce – Šele ko se vrne človek po daljši odsotnosti v Vrhovni štab, lahko šele prav vidi, kako silno se je naša borba v zadnjih treh mesecih razplamtela. Tu v Jajcu so tovariši iz raznih krajev naše države, tu dobiva Vrhovni štab vsak dan iz vseh krajev Jugoslavije radiogramska sporočila o borbah, o uspehih, tu se stikajo tudi pisna poročila o razvoju narodnoosvobodilne vojne v deželah Jugoslavije. … …
Četrtek, 4. november 1943
Jajce. Stari (Tito) mi je davi rekel, da se pripravlja sklicanje AVNOJ. Na tem zasedanju bodo sprejeti zgodovinski sklepi. Naši narodi bodo naposled zavzeli odločno stališče do emigrantske vlade in kralja Petra. AVNOJ bo prerasel v naše vrhovno zakonodajno in izvrševalno telo. AVNOJ bo izvolil telo, ki bo imelo izvršno oblast. Stari pravi, da se bo imenovalo to telo Nacionalni komite.
Nedelja, 7. november 1943
Jajce. Kmalu se bo sestal AVNOJ, tu v Jajcu pa kipi kulturno življenje. Glejte, Dom kulture v Jajcu je pogorel, bil je brez strehe, same okajene stene. V pičlih treh dneh je bilo veliko poslopje popravljeno; bilo je pokrito, vsa notranja dela končana. Slavnostni otvoritvi Doma so prisostvovali Tito, šef angleške misije in drugi gostje. Govoril je Radovan, ki je opozoril na naš odnos do kulture in poudaril tisto, na kar vsi nenehno mislimo, namreč da ni daleč dan, ko bo prišla zmaga, ko bomo začeli graditi našo državo, ko bomo začeli izgrajevati našo ljudsko kulturo.
Naši igralci so imeli v teh dvajsetih mesecih, odkar so prišli na osvobojeno ozemlje, velikansko vlogo. Prva skupina je prišla iz Zagreba v aprilu 1942 na Kordun in v njej je bilo šest igralcev; sčasoma je nastala celotna skupina. Iz Splita jih je poleti prišlo pet, Iz diletantskih skupin vojske jih je prišlo devet: iz Prve in Druge proletarske, Vojvodinske in Sandžaške brigade; eden iz Beograda:po 5. ofenzivi je prišel kot voditelj celotne skupine Ivo Frol, Z vojsko so hodili tudi v ofenzivi in takoj, ko so operacije ponehale, včasih pa kar na pohodu, med počitkom, so po vaseh Hercegovine, Sandžaka in Črne gore zopet nastopili z recitacijami in enodejankami.
V sobi tik mene dela kipar Avguštinčič, od jutra do večera. Pripravlja Titov portret, govori, kako lepo je delati v svobodi. V drugi sobi ustanavlja Čika Janko (Moša Pijade) časopisno agencijo TANJUG in pripravlja prvo številko „Nove Jugoslavije“. To naj bi bil časopis v slikah. Čika Janko se je zakopal v tisočere posnetke, ki jih je zbral iz vseh brigad, in zdaj jih reže, meri; sestavil bo celo „ogledalo“ za prvo številko, mi ga odnesemo v Egipt in tam ga bomo tiskali. … …
Sreda, 10. november 1943
Jajce. – Polnoč je že minila, čez tri ure odpelje vlak proti Bugojnu. Hitro pišem te vrstice. Ves dan sem se poslavljal od tovarišev. Slovo je težko…
Djido me je krepko objel, solze so se mu lesketale v očeh, ko se je spominjal tistega, kar sva preživela skupaj v teh šestih letih. Med mojim bivanjem v Egiptu mi bo Djido hranil dnevnike.
V mestu je vse utihnilo, vse je spalo, samo v tovarni so brneli motorji, razstopljeni kremen je osvetljeval naše temne hribe. Meni pa so tekle solze po licih. Spomnil sem se Like, Banije, vasi pod Kočevskim Rogom, Krajine, tisočerih požganih hiš. To je naša slavna preteklost – to bučanje, to brnenje motorjev, ta ogenj, pa je naša prihodnost. In vsa naša država bo znova zgrajena. …
Kaj me v sedanjem novembru čudi ob tedanjem dogajanju? Čudi me, da so se vrvenje, načrtovanje in zanos odvijali le nekaj mesecev po Četrti in Peti ofenzivi na Neretvi in Sutjeski. Premešali so se kulturni, organizacijski, vojaški, informativni kadri iz vse Jugoslavije v težnji po izgradnji skupne federativne nacionalno mešane države. Iskati v avnojski generaciji krivdo, ker naj bi ne bila sposobna razrešiti nacionalnih vprašanj, ki so se na Balkanu natrpala v nekaj stoletjih in so z zunanjimi vplivi spet bruhnila na dan pol stoletja kasneje, je prav tako neumno, kot če bi oponesli, da ni znala katoliška Cerkev v dveh tisočletjih prepričati vernikov na Apeninskem polotoku in povsod drugod o svetosti devete božje zapovedi.
