Naj spomnimo, da je na Kubi zaradi Covida19 umrlo samo 142 ljudi. Za primerjavo to pomeni 13 mrtvih na milijon prebivalcev, medtem ko je v Italiji ta odnos 1.139 za vsak milijon.

Kako je kubanska vlada ravnala v pandemiji? Lockdown, maske, sledenje, ravnanje, previdnost, obvezna sanifikacija?

Prvi ukrep je bilo zaprtje meja. Na Kubo prihajajo turisti, ki bi širili bolezen.

Prebivalstvo pa smo naučili, kako naj se zaščiti. Naprimer z umivanjem rok in dezinfekcijo, maske so bile obvezne na odprtem in na sredstvih javnega transporta. Poudarjena je bila družbena razdalja, delo z doma itd. Ljudi smo pozvali, naj ne gredo zdoma, če ni prav nujno. Mnoge dejavnosti smo zaprli, tudi šole. V bistvu so samo bolnišnice delale s polno paro. Naši zdravniki so od samega začetka začeli raziskovati to bolezen in kako se zdravi. Če se je kdo okužil, je bil osamljen in če je bris bil pozitiven, smo bolnike poslali v bolnišnice, da bi jim okrepili imunski sistem in zavrli napredovanje bolezni. Skratka, skušali smo preprečiti, da bi se stanje bolnikov poslabšalo. Maske smo brezplačno razdelili osebju v bolnišnicah in vsem, ki so ravnali s hrano. Kubanska podjetja so začela proizvajati primerne maske. Mobilizirali smo univerzitetne študente, ki so prostovoljno delali med ljudmi, razkuževali okolja, delili hrano in pomoč. Vse je plačala država.

Kaj ste plačali delavcem, trgovcem in vsem, ki niso delali zaradi bolezni ali zaprtja dejavnosti?

Prvi mesec stoodstotno plačo, potem pa 60%. Zaprli in izolirali smo področja in mestne četrti, ki so bili žarišča okužbe. Ljudem, ki so morali ostati doma, smo trikrat dnevno dostavljali hrano. Delili so jo prostovoljci, prim čemer smo skušali upoštevati prehrambene navade družin. Seveda so starejši občani in sicer bolni imeli prednost. Nekatere bolnišnice so bile namenjene samo zdravljenju Covida19, drugi pa so nadaljevali z običajno oskrbo.

Je kdo osporaval nošenju mask ali skušal javno zanikati resnost okužbe in obstoj virusa?

Ne, nikoli. Vsem je bilo jasno, da ga moramo zaustaviti. Motili so me komentarji v Evropi, kjer so nekateri trdili, da je maska nepotrebna, češ da krni svobodo ali da predstavlja neke vrste represijo. Navsezadnje jo kirurgi nosijo vedno in od pamtiveka, da med operacijami zaščitijo pacienta. Azijci jih nosijo ob vsaki gripi ali prehladu. Seveda je moteča, orosi očala, otežkoča dihanje, a ni razloga, da bi se ji odrekli. Je pač sredstvo človeške solidarnosti. Gre za hudo kužno bolezen in maske je treba nositi, ne samo za Covid19: nositi jo bomo morali tudi potem, se na to privaditi.

Tudi o cepivih sem slišala veliko neumnosti. Žal razumem, da v kapitalizmu s tem služijo mastne dobičke. Podobno so služili tudi z maskami. Izmišljali so si jih čedalje bolj zapletene, samo da so bile dražje.

Pri nas, na Kubi, ni nihče služil. Javna televizija je ljudi naučila, kako si jih sešiti doma. Tudi jaz sem jih sešila več tisoč.

Vrnimo se k cepivom. V kapitalizmu so predmet dobičkonosnih špekulacij, a pri nas ljudje zaupajo kubanskemu zdravstvu in raziskovalcem. Vedo, da na tem ne služijo, ker je njihova glavna skrb zdravje našega ljudstva, ki z zaupanjem čaka, kdaj se bo pričelo cepljenje s kubanskim cepivom.

Cepivo služi za imunizacijo ljudi in skupnosti. Covid je namreč zelo kužen in kdor je zbolel, ni imun. Zato potrebujemo visoko tehnologijo.

Kar zadeva nošenje mask pa še to. Kdor se tega ni držal, je bil kaznovan, ker je ogrožal druge. Temu pravimo družbena disciplina.

Kubanci smo veseljaki, ljubeznivi, radi se objemamo in poljubljamo. Zdaj se temu izogibamo. To je disciplina. Družbena pa zato, ker so tiste, ki so bili brez maske opozorili kar drugi ljudje na ulici. Ni bilo treba policije.

So vaši zdravniki izjavljali za televizijske oddaje, da je pandemija zgolj farsa…

Ne, Covid19 je resničen. Kubanski zdravniki so imeli probleme samo v zvezi s samozaščito, ker nam zaradi ameriške blokade včasih zmanjkuje instrumentov in materiala. Ladjam, ki so prevažale sanitetno pomoč so prepovedali izplutje. Podjetja, ki so nam namenila pomoč, so bila kaznovana, blago pa zaplenjeno. Brez tega bi najbrž bili še bolj uspešni.

Mi zdaj delamo na štirih vrstah cepiva. Dve sta v zadnji preizkušnji in februarja jih bomo zapeli uporabljati.

Eno cepivo bo za splošno uporabo, recimo tako – glavno, druga pa bodo specifična: za otroke, ostarele in ljudi s posebnimi boleznimi.

V bolnišnicah pa bolnike s Covidom19 zdravimo z zdravili na osnovi interferona, ki jih uporabljamo že leta. Z njimi krepimo imunsko reakcijo bolnikov, da se njihovo stanje ne poslabša.