Prej itak in seveda tudi v zadnjih dvesto tisoč letih, odkar dogovorjeno opredeljujemo prisotnost homo sapiensa sapiensa na zemeljski skorji. Človeštvo, najprej povsem abulično in nato vse bolj zavestno in celo napovedano, doživlja naravne ujme in si jih postopoma z vse hitrejšimi spoznanji več ali manj racionalno razlaga. Na vse mogoče načine si ozaveščen in gmotno podkrepljen del človeštva skuša tudi pomagati, da se obvaruje pred katastrofalnimi naravnimi pojavi, ki jih marsikdo doživlja kot sovražne posege v utvaro srečnega bivanja, medtem ko gre za brezdušne slučajnosti v sklopu verjetnostnih računov s področja fizikalnih in kemičnih sosledic raznolikih oblik snovi, materije.

Ker ni šlo drugače, so si v tisočletjih na različnih koncih sveta nerazložljiva dogajanja začeli vsak po svoje razlagati in ker niso znali/mogli najti odgovorov v stvarnem svetu, so preusmerili iskanje razlag v „nadnaravne sile“. Torej nekaj, kar naj bi bilo nad oprijemljivim svetom, naj bi pogojevalo slednjega. Že to, da so bile namišljene nadnaravne sile med seboj tako različne in dejstvo, da jih je množica odšla v pozabo, bi moralo povzročiti hitrejše širjenje števila dvomljivcev. A vemo, psiha sapiensa sapiensa, ki je del kompleksnega sistema organov, ki mu pravimo telo, se je znotraj njega postopoma dograjevala in preoblikovala v različnih odtenkih. Dokaj dosledna in celo enovita je psiha glede potrebe po „gnezdu“, ki ga novorjenček zapusti ob rojstvu in ga nato išče vse življenje. Tričetrt leta in več mu je v urejenih in prijaznih okoliščinah še zadoščeno, ker se po devetih mesecih blaženega stanja v maternici ugodje nadaljuje v naročju dveh rok, dojk, ustnic, pogledov in božanj. Potem shodi in „gre v svet“. V slednjem išče začetno stanje, ki se lahko sublimira v drugih telesih v glavnem nasprotnega spola ali pa tudi ne. Velika večina odraslih ljudi dozori do sublimiranja potrebe po „gnezdu“ v plemenski skupnosti, klanih, društvih, klubih (izključujočih in množičnih), intelektualnih dejavnostih, umetnosti, družbi. Krasno in pomirjujoče „gnezdo“ so verske skupnosti do milijonov pripadnikov. Ne gre le za skupek oseb: zraven spada varnost, ki jo daje občutek, da smo v tolažilnem okolju nečesa nadnaravnega, ki nas ne bo varalo, temveč sprejemalo v „objem“.

Čudi me, ker so mi nerazložljiva vera in priporočila nečemu, kar naj bi nas bilo kot neizmerno dobro bitje ustvarilo. Kako to? Ustvarila naj bi nas, da bi jo, tisto entiteto, zaverovano častili, medtem ko gleda nekam drugam med trpljenjem svojega obolelega glinastega nebogljenca, kdaj prej in kasneje pa pod hišnimi ruševinami, snežnimi plazovi, v poplavah… Sofizem o svobodni volji, s katero me je katehet prepričeval v osnovni šoli in zaradi katere, naj bi si človeštvo bilo samo sebi krivo, ker izbira egoizem, napadalnost, sleparijo in vse ostalo grdo ter zavrženo, za kar moramo biti kaznovani, lahko velja za kradljivost, uboj in opravljanje, gotovo pa ne za viruse, bacile, podore, orkane itd. Kakšna svobodna volja neki?!? V takšne kazni je bilo mogoče „verjeti/verovati“, dokler so bile informacijsko omejene na tisoč kvadratnih kilometrov. Dandanes ne več. Kako naj bo na Karibih narod diskriminatorno kaznovan zaradi mojih grehov v Posočju? In obratno.

Zadnjega pol leta je Cerkev pri nas (ozemeljsko zelo široko dojeto do Poljske!) utihnila, kot da bi bila v klinču, sedaj pa je že slišati, da je kronska viroza delo zlodeja, ki je nasprotnik krščanskega nadnaravnega duha. Če drugače ne, pa cerkveni dostojanstveniki pozivajo ljudi v cerkvah, v telesno utesnjenih pogojih brez predpisane razdalje, naj se priporočajo nečemu, kar naj bi jih bilo ustvarilo pred okrog šest tisoč leti. In smo pri vprašanju Stvaritve ali Razvoja. Ne bom dolgovezil o tem, zakaj naj bi nadnaravni duh „iz gline“ oblikoval nekaj tako zapletenega in materialnega, kot so genske verige, molekule, celice, amebe in vse po vrsti do sesalcev in raznolikih primatov. Le to razmišljanje: če je nekaj ustvarilo sapiensa (nekdaj pa sploh ni bil sapiens!), zakaj je tudi viruse, ki so človeško vrsto tepli, jo tepejo in jo bodo tepli. In če je že bilo tako, zakaj raziskovalcem ne prišepne, kako zadevo odmotati? Zakaj smo bili sploh ustvarjeni, če smo pač bili? Ali naj bi tista nadnaravna entiteta bila tako pohlepno potrebna po našem zanemarljivem čaščenju?