Vse je torej odvisno od kampanje množičnega cepljenja prebivalstva. Na samem začetku so izvedenci izrazili dvom, da bo mogoče iznajti učinkovita cepiva v letu dni. Vseeno pa se je v znanstvenih laboratorjih vsega sveta pričela tekma, komu bo uspelo.
Tako se je konec minulega leta začela kampanja cepljenja. EU je od zahodnih mutlinacionalk Pfizer, Moderna in AstraZeneca naročila pol milijarde doz cepiva in jih na papirju razdelila med 27 članicami.
Kaj kamlu se je zataknilo. Cepiva je začelo zmanjkovati. Pa ne povsod. V ZDA, naprimer, ga je dovolj in tudi v Veliki Britaniji. Evropske države pa so se morale sprijazniti z manjšimi dobavami, kar je prisililo vlade, da so začele spreminjati svoje načrte. Cepljenje se izvaja po kategorijah. Najprej starejši od 80 let, nato zdravstveno osebje, potem šolniki in drugo šolsko osebje, policisti in druge kategorije.
Pa še ti ne vsi in ne povsem. Kajti cepiva je vedno manj. Sprva so špekulirali celo z dozami v posameznih stekleničkah, češ da je mogoče narediti 6 doz iz stekleničke, ki je bila pripravljena za pet. To pomeni 15% več cepljenih? Ali pa, da bo stekleničk pač manj…
Farmacevtske multinacionalke se medtem sprenevedajo in izmišljajo izgovore, toda težko se je otresti suma, da na ta način skušajo iztržiti večje dobičke in prodati cepiva tja, kjer lahko plačajo več.
Kajti srž problema je preprosta: dobiček je pomembnejši od življenja ljudi. To je logika kapitalizma, ki se ji ne moremo izogniti.
Seveda, so tudi drugačne rešitve. Naprimer kitajska in ruska cepiva, ki se jih poslužujejo drugi narodi, mimo obvezne zvestobe zahodnim multinacionalkam.
Recimo Srbi, ki so cepiva naročili pri Amerikancih (Pfizer), Rusih (Sputnik) in Kitajcih. Vsem so povedali, da pričakujejo naročeno količino cepiva, sicer ga bodo kupili pri „konkurenci“. Tudi Hrvatska, sicer članica EU in NATO,je naročila rusko cepivo Sputnik V, za katerega čedalje več zahodnih znanstvenikov poudarja, da je gotovo za 91,6% in ga ni težko spravljati v zalogo, ker se ohranja pri normalnih temperaturah. Podobno je Sputnik naročila Madžarska.
V Italiji je senzacijo ustvarila mala republika San Marino, ki ni članica EU, pa je naročila rusko cepivo za svoje prebivalstvo. Obenem je sporočila sosednji Emiliji Romagni, da zanje cepiva ni. Bali so se namreč množičnega navala…
V EU so v zadregi, pa poudarjajo, da „drugih cepiv“ ne morejo naročati, češ da niso „overovljena“ pri evropskih agencijah, ki bi jih preverile. Resnici na ljubo pa pricurljajo vesti, da so Kitajci poslali za overovljenje svoje cepivo in vso potrebno dokumentacijo, za Ruskega pa naj bi bilo „pomanjkljivo“, niso pa povedali, ali so manjkajoče podatke zahtevali, ali pa je to le izgovor, ker se ga otepajo na vse kriplje. Iz političnih razlogov, seveda, kakor ne marajo kubanskega Soberania, ki ga vlada in znanstveniki iz Havane daje na razpolago vsem narodom tretjega sveta…zastonj. Problem bo samo kritje stroškov prevoza, posebno pa ameriški „embargo“, ki kaznuje vsakega izmed prevoznikov, če le posluje s Kubo.
Evropske vlade, ki so med kladivom in nakovalom, saj se nočejo izneveriti zvestobi „zahodnim multinacionalkam“, a bi vseeno rade potolažile svoja ljudstva, iščejo tudi druge poti. Tako so predlagale farmacevtskim multinacionalkam, naj poverijo izdelavo svojih cepiv tudi podjetjem, ki delujejo na evropskih tleh. (Navsezadnje so tudi Rusi izdelavo svojega cepiva naročili tudi Južni Koreji…) Tudi v tem primeru pa farmacevtske multinacionalke cincajo, ker se boje, da bi izgubile monopol nad cepivi in s tem vpliv ter dobiček.
Kajti nikoli bi ne smeli pozabiti: ljudje lahko tudi crkavajo, le da je dovolj dobička!
