Zgodbo poznamo. Takoj, ko je pred letom dni izbruhnila pandemija koronavirusne pljučne bolezni, so specialisti ugotovili, da je zdravstveni sistem šibak, zanesljivih zdravil malo in da človeštvo lahko reši zgolj množično cepljenje. Kar je pomenilo, da je treba najti pravilno cepivo.

Raziskav so se lotili vsi. Kitajci, kjer je pandemija Covida19 izbruhnila najprej, nato Rusija s svojimi znanstvenimi raziskovalnimi središći, ter zahodne multinacionalne korporacije, ki so raziskave poverile univerzam in drugim centrom. Izvedenci so bili prepričani, da bo cepivo na razpolago šele konec 2021, toda sila kola lomi in prvi odmerki so bili na razpolago že konec 2020.

Države EU so na same začetku izbrale zahodne multinacionalke Pfizer (ZDA), Moderna (ZDA), AstraZeneca (VB-Švedska), Johnson & Johnson (ZDA), saj je evropska komisija, ki jo vodi Nemka Ursula Von der Leyden, sklenila niz pogodb in zagotovila, da bo na razpolago dovolj cepiva za celotno prebivalstvo stare celine. Mimogrede so omenjali le neke tehnične težave s shranjevanjem Pfizerjevega cepiva, ki ga je treba skladiščiti pri minus 80 stopinjami Celzija. O razpoložljivosti ni dvomil nihče.

Dejansko so ameriške multinacionalke poslale v Evropo del naročenega cepiva, ki so ga razdelili med članicami povezave, potem pa se je nenadoma nekaj zataknilo. Multinacionalke so sporočile, da ne morejo dobaviti vsega naročenega cepiva. V EU so sprva upali, da je to le nekaj prehodnega, zato so se začeli sprenevedati, češ da je mogoče iz vsake stekleničke cepiva narediti 6 in ne 5 odmerkov, kar bi pomenilo nadoknaditi 15% naročene in ne dostavljene količine. Potem so začeli spreminjati starostne meje, da bi jih prilagodili „evropskemu“ cepivu Astra Zeneca, ki je med vsemi najbolj negotov. Sprva je bilo rečeno, da je dobro za ljudi od 18 do 55 let starosti, potem pa so starost začeli daljšati po logiki preračunanega tveganja.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Zakaj so multinacionalke začele krčiti količino cepiv? Domnevamo lahko, da se jim je bolj splačalo zalagati trg ZDA, kjer po Bidnovi zmagi na predsedniških volitvah opravljajo množično in kapilarno cepljenje prebivalstva, kakor tudi britanski trg, ki ne spada več v okvir EU. ZDA in VB pa imata skupaj toliko prebivalcev kot vsa EU!

Pri tem so farmacevtske multinacionalke bile kruto logične, ko so sledile zgolj dobičku. Vedele so, da imajo namreč monopol nad cepivi in da Evropejci nimajo druga izbire…

Seveda so jo imeli, a je niso (in nočejo) videti. To so kitajska cepiva in ruski Sputnik V, da o kubanskem cepivu Soberana sploh ne govorimo. S temi cepivi so v oskrbi prebivalci Evrazije, se pravi dve milijardi ljudi, poleg teh pa tudi drugi narodi tretjega sveta, kjer mrzlično pričakujejo kubansko cepivo, ki je skoraj zastonj, saj Kuba, kljub gospodarski blokadi in težkih življenjskih razmer, noče špekulirati z zdravjem narodov tretjega sveta.

Na evropski celini so se v stiski zatekli k ruskemu cepivu Madžari in Slovaki, ne glede na to, kar pravi Bruselj, pa tudi Srbi, ki so naročili tako ameriška, kakor tudi ruska in kitajska cepiva in jih zato ne manjka. V naši bližini so Sputnik V naročili v republiki San Marino, sredi Italije.

Problem je v tem, da zdravstvena komisija EU in italijanska ustanova za zdravila noče priznati teh cepiv, medtem ko so na slepo potrdili zahodna. Tudi švedsko-britanskega Astra Zeneca, ki se mu zdaj nekateri odpovedujejo, ker ni povsem jasno, kakšne so morebitne stranske posledice pri bolj občutljivih pacientih.

Nikakor nočemo reči, da je cepivo AZ nevarno, toda dejstvo je, da so ga od samega začetka omejevali po starostnih skupinah prebivalstva.

Ruskega, kitajskega in drugih cepiv pa za sedaj odklanjajo predvsem z smešnimi izgovori, češ da nimajo popolne dokumentacije itd. Res pa je, da se s temi cepivi niso hoteli ukvarjati iz preprostega razloga, ker so njihove izbire politično pogojene.

Le redki, ki na problem skušajo gledati objektivno in izhajajo iz interesov prebivalstva, ne pa koristi multinacionalk, menijo, da bi morali odpreti vrata vsem preizkušenim cepivom in pri tem gledati samo na čimprejšnjo zaščito človeštva. Registracija cepiv naj bo zgolj znanstvene narave in splošno veljavna. Nesprejemljivo pa je, da imajo multinacionalke „Big Farma“ monopol nad proizvodnjo cepiv na osnovi registriranega patenta, ki jim omogoča njihovo komercializacijo iz monopolnih izhodišč.

Po domače povedano: cepiva za vse, ne pa za dobičke multinacionalk!