Gino Strada je bil povsod tam, kjer so ljudje trpeli zaradi vojne, na strani šibkejših. Ustanovil je vojne bolnišnice v Afganistanu, kjer so otrokom dajali umetne ude, ker so naleteli na mine. Zdravil je vse ranjence, ne glede na to, katerega prepričanja so bili. Mrzil je imperializem ZDA in NATO, ki sta toliko gorja povzročila v svetu, čeprav sta prdstavljala agresije kot človekoljubno pomoč, boj za demokracijo in svobodo, pomoč okuiranim naodom…

Ko je v svetu izbruhnila pandemija Covida 19 je Strada zagovarjal javno zdravstvo in svobodno razpoložljivost cepiv in zdravil, ki so jih žal velike farmacevtske industrije izkoristile kot vir nebrzdanega zaslužka. Odklonil je ponudbe italoijanske vlade, da bi se vpregel v voz birokratskega boja s pandemijo, raje je ostal na strani preziranih in odrinjenih.

V zavesti ljudi si je zdavnaj zaslužil Nobelovo nagrado za mir, ki pa je – seveda – ni prejel in tudi ni maral.

Ostaja v našem spominu kot zgled doslednosti in premočrtnosti.