NAPAD NA DEMOKRACIJO V FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI

To je zgolj formalna vest. Dejansko pa smo priča novemu grobemu napadu na demokratične vrednote. Poglejmo za trenutek nazaj v čas. Leta 1963 je avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina bila ustanovljena. Njen zakonodajni organ je bil deželni zbor, ki je štel 60 članov. Izvoljeni so bili s proporčnim sistemom. V njem so se oblikovale koalicije na osnovi medstrankarskih dogovorov in programskih pogodb. S tem, zares demokratičnim sistemom, je avtonomna dežela FJK bila sposobna velikih podvigov, kot je bila obnova po potresu leta 1976, ki je bila vredna 60 tisoč milijard lir (realna vrednost bi znašala zdaj kakih sto milijard evrov). Obnova je bila v glavnem učinkovita in začuda poštena. V vzdušju demokratične solidarnosti je namreč opozicijska KPI odigrala vlogo nadzornika javnih del in računov, kar je jamčilo poštenost upravljanja s tako veliko vsoto denarja. Politično je bila FJK dokaj stabilna, vendar je v Italiji veljala za “preizkusnega kunca” novih političnih in sistemskih domislic.

Tako je tudi v FJK zapihal veter “večinskih reform”, za katere so se navduševali demokristjani in skesani komunisti. Rezultat nekajkratnih reform je ta, da danes ne volimo več 60, pač pa le 48 svetovalcev, katerim gre dodati še izvoljenega predsednika deželne vlade in njegovega prvega tekmeca. Volitve niso več proporčne, pač pa pripada prvo uvrščeni koaliciji – četudi bi ne dosegla 50% glasov – dve tretjini svetovalcev, se pravi 28, opozicijskim silam, četudi bi ločeno zbrale več ko 50% glasov, pa preostalih 20 svetnikov. Še pred tem pa so izločene vse kandidatne liste, ki ne zberejo 5% glasov, čeprav bi tudi za manj imele pravico vsaj do dveh svetovalcev.

Kot cukrček na vrhu te gnusne torte pa so sklenili, da stranke, ki so že prisotne v deželnem zboru, nastopajo na volitvah le s podpisom svojega predsednika, tiste pa, ki tekmujejo prvič ali dotlej niso bile zastopane, morajo v vsakem volilnem okrožju zbrati 1500 overovljenih podpisov, kar pomeni 4750, točneje pa 5 tisoč podpisov, ker jih nekaj vedno izničijo.

Za primerjavo, kako nedemokratična je ta zahteva, se spomnimo, da je bilo za septrembrske parlamentarne volitve za predložitev kandidatne liste v FJK dovolj 750 podpisov!!!

Da bo mera polna, oziroma, da bi opozicijskim in alternativnim silam preprečili udeležbo na volitvah, je Fedrigova deželna vlada, brez ugovarjanja “opozicije” PD in Gibanja 5 zvezd, sklenila, da bodo volitve prve dni aprila. To pomeni, da bodo morale alternativne liste zbrati 5 tisoč podpisov do konca februarja, v najbolj mrzlem obdobju leta, ko v zalivu piha ledena burja in je v hribih sneg.

Tokrat združena levica, Ljudska zveza /Unione popolare) in KPI, sta izdali protestno izjavo, obenem pa pozivajo javno mnenje, naj stopi v bran demokratičnih pravil. Deželni zbor ima čas, da s preprostim dvigom rok sklene razpoloviti število podpisov ali pa število podpisov izenači s tistim, ki je bilo potrebno za parlamentarne volitve poleti.

Odgovor “demokratičnih” sil in civilne družbe bo pokazal, po čem sta demokracija in svoboda v naših krajih.