Žal pa se ravno to dogaja v »našem« zadružnem dnevniku, ki je tudi sicer s spremembo grafike dejansko ukinil rubriko pisem uredništvu, saj so sedaj prej izjema kot pravilo. Za primerjavo bi lahko navedli vsakodnevno rubriko Segnalazioni v Piccolu, ki je znano najbolj brana stran tega tržaškega časopisa.
Rosa Luksembourg je pred sto leti poudarjala, da je demokracija za drugače misleče, sicer je ni.
Zato je Iskra sklenila, da »pisma disidenta« objavi. Gre za zahtevno branje, a se splača. (Ur.)
PISMA SO VSA IZ LETA 2023.
1.
Pismo s prošnjo za objavo, ki sem vam ga s poslal 10.12. lani ni bilo deležno objave. Kljub temu, da sem vljudno prosil, naj mi v okviru minimalne medčloveške olike sporočite ko ne nameravate objaviti pisma, ki vam jih pošiljam, ugotavljam, da nisem pri tem uredništvu vreden niti take minimalne stopnje olike. Po dolgi odsotnosti pisem bralcev so se v današnji izdaji spet pojavile tri. Glede na to, da dve pismi (z vsebino katerih se sicer popolnoma strinjam) sta reakcija na Pirjevčevo Gloso objavljeno 29.12, torej 19 dni zatem, ko sem vam svoje pismo odposlal, ne morem to drugače tolmačiti kot da moja pisma ne objavljate zaradi osebne zamere, kar pa bi bilo zelo neetično in neprofesionalno. Naj to vzamejo na znanje tudi predstavniki Uprave in Zadruge. Sicer ne nameravam odnehati, tako da spodaj sledita dve novi pismi za objavo, potem pa še zadnje neobjavljeno pismo, tako da za morebitno objavo lahko izbirate med kar tremi pismi:
V sobotnem Primorskem Dnevniku z dne 24.decembra sem na 23.strani prebral članek o razstavi v ljubljanski NUK posvečeni Karlu Destovniku-Kajuhu ob 100-letnici rojstva. V zadnjem odstavku je navedena izjava enega od dveh kustosov razstave Vlada Vrbiča: „S Kajuhovim letom in razstavo želimo Karla Destovnika iztrgati iz krempljev politike in ga postaviti na mesto, ki mu pripada med klasike slovenske poezije”. Kaj je s tem točno hotel povedati Vlado Vrbič, eden izmed največjih poznavalcev Kajuha, mi iz vsega objavljenega sploh ni bilo jasno, še manj pa mi je razumljivo zakaj je bil za naslov tega članka izbran tisti del stavka „Iztrgan iz krempljev politike” namesto kak drugi del istega stavka, ki bi bil bolj razumljiv in nedvoumen, npr.: „Kajuh spada med klasike slovenske poezije”?? Ne vem če je drugim bralcem Primorskega Dnevnika bil jasen pomen izbranega naslova, meni sploh ne, zato sem na spletu malo pobrskal, da bi najprej razumel, kaj je hotel Vlado Vrbič povedati z omenjenim stavkom. Odgovor in to zelo jasen in nedvoumen sem dobil takoj na spletni strani ljubljanskega Dela v članku o taisti razstavi. Naslov je bil: „Kajuha bi nove krivice spet bolele”, podnaslov pa „Vlado Vrbič si želi, da bi Karel Destovnik – Kajuh dobil mesto, ki si ga zasluži. Ne da je spomin nanj odvisen od tega, kdo je na oblasti”. To pa mi je bilo popolnoma jasno in razumljivo, kot mi je bila popolnoma jasna dodatna izjava Vrbiča s katero so na spletni strani Dela opremili njegovo fotografijo: „Vlado Vrbič: »Kajuh je klasik slovenske poezije, to je nesporno. Da je aktualen, je tudi jasno. V kapitalizmu, ko imajo eni vse in drugi ničesar. Kot se dogaja to z energetiko, ko je vse umetno ustvarjeno, da nekateri blazno služijo, mi pa bi morali varčevati. Med nas vnašajo nemir. To ni prav. Kajuh je bil točno proti temu. Proti kapitalizmu, proti vojnam, nasilju države nad državo.«”
V teh časih, ko nam večina etablirane politike v Sloveniji in zamejstvu vztrajno narekuje, da moramo smatrati kot velik uspeh Slovencev poklon slovenskega (k sreči zdaj že bivšega) predsednika na italijanski “fojbi”, spomeniku zgrajenem na izkrivljenih in lažnih podatkih o krivicah, ki naj bi jih narod države napadalke Italije utrpel s strani narodov napadene Jugoslavije, torej tudi Slovencev, ne da bi se nikoli kdaj prej noben italijanski predsednik poklonil na kakem spomeniku žrtvam narodov, ki jih je Italija napadla (Gramozna jama, taborišče na Rabu ipd.), se mi je namreč porodil dvom, da v okviru razsajajočega zgodovinskega revizionizma bi tak naslov, kjer piše da je potrebno Kajuha “iztrgati iz krempljev politike” lahko namigoval, da naj bi Kajuha propagandno izrabljali v socialistični Jugoslaviji ali v sedanji levici. K sreči je članek na ljubljanskem Delu popolnoma razblinil take moje dvome z navedbo nedvoumnih izjav Vlada Vrbiča, iz katerih se jasno razume, da mora bit Kajuh „iztrgan iz krempljev politike” blatenja ter demoniziranja NOB in partizanstva, ki ga izvaja slovenska pro domobranska in protikomunistična desnica (tista ista, ki zadnji čas poveličuje Lamberta Ehrlicha v „slovenskega preroka”). Postavitev Kajuha med klasike slovenske poezije naj bi ga zavarovala pred pretečo lustracijo vsega tistega kar ni pro domobransko in protikomunistično, ki jo taka desnica vztrajno zahteva že desetletja.
Sicer pa je jasno, da komunist Kajuh ni bil nikoli pasiven osebek v “krempljih politike”: svojo politiko je aktivno ustvarjal in bil na kraju zaradi tega umorjen s strani slovenskega orožnika-kolaboracionista!
Samo Ferluga
2.
Mir, (Ne)Mir, nemir, resnica, pol resnica, neresnica, objektivnost, neobjektivnost, nepristranskost, pristranskost, enostranskost, objektivno poročanje, osebno mnenje, navijanje, propaganda, enoumje…
Ob prebiranju 15. strani Primorskega Dnevnika od 29. decembra se sprašujem kakšno novinarsko ali sploh siceršnjo vrednost ima pisanje, ki spet ponavlja in obnavlja že neštetokrat objavljene evrotalantske propagandne enostranske poglede na ukrajinsko-ruski spopad, v katerem se sploh ne upošteva dejstev da: v Donbasu in na Krimu je velika večina prebivalcev Rusov; da že leta 1994 se je 90% prebivalcev dežel Donjeck in Lugansk na referendumu odločilo naj bo ruščina uradni jezik poleg ukrajinščine, ampak je kijevska vlada referendum razveljavila; da zaradi napetosti in nemirov vsled brisanja avtonomije večinsko ruskih dežel Lugansk in Donjeck je bilo potrebno skleniti celo dva sporazuma, Minsk 1 in Minsk 2, za izvajanje katerih sta bila garanta Nemčija in Francija, ki se sploh nista nikoli potrudili prisiliti Ukrajino k spoštovanju sporazumov, ukrajinski parlament, iz katerega so „demokratično” izgnali vse prepovedane leve in zbirne stranke ukrajinskih Rusov, pa je zavrnil vsakršno izvajanje obeh sporazumov; da je ista „demokratična” Ukrajina izbrisala vse pravice ukrajinskih Rusov in jih „demokratično” prisilila v obvezno govorjenje ukrajinščine („qui si parla solo ucraino” ali ” nela patria de Bandera no se parla che ucrain”); da obakrat, ko je na državnih volitvah zmagal Janukovič, bivši guverner dežele Donjecka Oblast, sta se zgodila desničarska nacionalistična državna udara z ulice (“oranžna revolucija” leta 2004 in “euromajdan” leta 2014), ki sta bila logistično in finančno podprta od ZDA in Velike Britanije, oba pa so “na terenu” izvedli ukrajinski fašistični nacionalisti (patrioti); da so leta 2014 v Odesi oboroženi provladni (torej “demokratični”) fašistični nogometni ultraši NK Černomorec Odessa in NK Metalist Kharkiv napadli protivladne (torej “proruske”) protestnike, ko so bežali so jih zasledovali skozi mesto, ko pa so se ti zatekli v Dom sindikatov, so ga sežgali (“Al Balcan, al Balcan!”, Grmada v pristanu), v požaru pa je umrlo 42 “proruskih” protestnikov – za ta dogodek v “demokratični” Ukrajini niso še nikomur sodili, leta 2015 pa je Mednarodna svetovalna komisija Sveta Evrope ugotovila, da je bila neodvisnost preiskave omejena z dokazi, ki kažejo na vpletenost policije; da, odkar so se v deželah Donjeck in Lugansk ukrajinski Rusi uprli brisanju avtonomije in vsega kar je ruskega, so imele ukrajinske paravojaške fašistične skupine, ki so v glavnem novačile med ultraši ukrajinskih nogometnih klubov ter katere so oboroževali in urili “vojaški svetovalci” iz ZDA in Velike Britanije, proste roke v preganjanju, mučenju in ubijanju ukrajinskih Rusov, kasneje pa so bile vse te paravojaške skupine (squadre d’azione) sprejete v redne državne vojaške in policijske sile (bataljon Azov je osnovan od ultrašev NK Metalist Kharkiv); da ob masovnem evroatlantskem poročanju o domnevnih ruskih vojnih zločinih niso sploh nikoli bila omenjena s trdnimi dokazi dokumentirana ukrajinska mučenja in pobijanja ujetih ruskih vojakov (Makejevka, Mala Rogan) za katere je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice dobro obveščen in v verodostojnost katerih ni nikoli podvomil?
Vsa ta dejstva, ki sem zapisal, lahko vsak prebere na Wikipediji, ne pa na kaki prepovedani proruski Putinovi propagandni spletni strani!
Samo Ferluga
3.
Ker nisem dobil odgovora na vprašanje o časovnem presledku ki mora preteči preden lahko računam na ponovno objavo mojih pisem, bom vseeno spet preizkusil srečo in vam poslal novega. V kolikor ga ne nameravate objaviti vas vljudno prosim, naj mi v po pravilih osnovne olike to sporočite, hvala! Sledi pismo s prošnjo za objavo:
Pomen izraza „evroatlantizem” si na podlagi empirično pridobljenih podatkov tolmačim kot neokolonialno podložnost E.U. geostrateškim interesom vladajočih krogov v ZDA, ki se bistveno ne spremenijo, če je tam na oblasti demokratska ali republikanska stranka. Če ima kdo boljšo obraložitev, tudi tako, ki bi izpodbijala to mojo trditev, naj mi jo prosim objasni. V duhu osnovnih demokratičnih principov pa si pričakujem, da nasprotne trditve lahko tudi sam izpodbijam.
Stalnica v zunanji politiki ZDA je od vedno ta, da kdor jim ni podložen je pač sovražnik. Tako smo v evroatlantskih medijih vsakodnevno podvrženi stalnemu demoniziranju “sovražnikov Zahoda”, držav, ki se niso podjarmile ZDA ali ki niso njihov strateško-gospodarski partner. Zgovorna je neenakomernost pri izbiri besed: izraz „miljarderji”, se zamenja z pohujševalnim „oligarhi”, če so ti bogataši Rusi ali Belorusi; voditelji držav nepodložnih ZDA so označeni za „samodržce” tudi v primeru da so bili izvoljeni, medtem ko so dedni monarhi v absolutističnih monarhijah, ki so strateško-gospodarski partnerji ZDA, samo vladarji ali kralji, ne pa “samodržci”. Prebrali smo lahko zaničevalne pripombe na Putina kot bivšega pripadnika tajnih služb, ki je postal predsednik, ni pa zvabilo podobnega sarkazma dejstvo, da je sedanji predsednik Ukrajine komik, ki je postal izredno priljubljen kot glavni lik predsednika države v doslej najpopularnejši ukrajinski TV-seriji „Sluha narodu”, nato pa res kandidiral za predsednika v stranki, ki je njemu po meri prevzela isto ime TV-serije „Sluha narodu” ter naprej igra predsednika, tokrat zaresnega. Kdo mu zdaj piše scenarij lahko samo potihem ugibamo, ker tega v javnosti ne smemo omenjati, sicer nam preti evroatlantsko utišanje in izobčenje.
Prebrali pa smo lahko, da bo Lufthansa plačala slabih 20.000 € odškodnine vsakemu judovskemu potniku, kateremu osebje ni dovolilo vkrcanja na let, ker niso hoteli nositi predpisanih zaščitnih mask. Lufthanso so zato okrivili antisemitizma. Tega hudega očitka se bo podjetje opralo tako, da bo skupno plačalo 2,47 milijona €. Komentarja, da je tako početje diskriminatorno do vseh, ki judje niso, nisem izsledil, verjetno ker bi to bilo spet takoj ožigosano kot „antisemitizem”. Očitno so proticepilci in nasprotniki green passa hudo zgrešili, ker se niso pred protesti masovno spreobrnili v judovstvo, tako da so jih časnikarji lahko prosto opisovali kot fanatike, nazadnjake, privržence teorij zarot ipd.
Zakaj se mora naslednik Edinosti in Partizanskega Dnevnika tako krčevito oklepati evroatlantskega enoumja pa mi vseeno ostaja nerazumljivo. Sicer mi je marsikdo prišepnil, da naj bi tako bilo zaradi političnih pogojevanj odmerjanja sredstev iz financiranja slovenske manjšine, ampak seveda sam tega ne vem in niti ne morem trditi. Edina možna razlaga je torej le uredniška izbira. Šušlja se tudi, da naj bi podobnega političnega izsiljevanja s financiranji bili deležni tisti, ki so nasprotovali poklonu slovenskega predsednika na zgodovinsko neosnovanem spomeniku „Fojbi”, a seveda taka natolcevanja niso podkrepljena z nobenim dokazom, tako da so nična in brezpredmetna.
Po evroatlantskih zapovedih se mora torej neomajna, neomejena in nekritična podpora E.U. Ukrajini nadaljevati, saj so brezprizivno zapečatili, da je “demokratična”, kljub temu da je od leta 2015 dalje prepovedala domala vse leve stranke ter zbirne stranke ukrajinskih rusov. Če bi, recimo, Melonijeva vlada prepovedala stranko Ssk, bi še naprej vneto trdili, da je taka Italija “demokratična”?
Samo Ferluga
4.
Nenačelnost. Dvoličnost. Sprenevedanje. Hinavščina.
Evroatlantski Zahod, edini pooblaščeni glasnik vesoljske resnice in kapitalistično-potrošniške demokracije, je ostro obsojeval stroge protikoronske ukrepe „ničelne tolerance”, ki jih je Kitajska uvedla ob ponovnem naraščanju okužb. Z izjavami in pozivi je politično (verjetno tudi logistično in gmotno a tega ne moremo in ne smemo izvedeti) podpiral protivladne protestnike v množičnih protestih ter obsojal kitajske oblasti nespoštovanja človekovih pravic ipd.. Vsled teh protestov so kitajske oblasti ugodile protestnikom ter ukinile politiko ničelne tolerance do covida-19. Temu je sledil skokovit porast števila okužb po vsej državi. Zaradi tega je isti evroatlantski Zahod, ki je prej kritiziral in obsojal Kitajsko zaradi prestrogih protikoronskih ukrepov, ponovno uvedel obvezno testiranje za vse potnike, ki prihajajo iz Kitajske.
Podobna groteska se je lani že zgodila ob kaznovanju Rusije (in tudi Belorusije, ki sicer ni napadla nobene države, a je vseeno “kriva”, ker ni proti Rusiji) zaradi napada na Ukrajino. Po dolgotrajnih in ostrih pozivih ter grožnjah evroatlantskega Zahoda k bojkotu ruskih energentov, čim je Rusija prekinila njihovo dobavo E.U. so nemudoma sledile ogorčene reakcije, češ da je to nedopustno izsiljevanje.
Sicer za evroatlantski Zahod ni popolna dvoličnost nobena novost: pod razsvetljenim vodstvom ZDA podpira povsod po svetu uvedbo kapitalizmu prijazne „demokracije”, ko pa na demokratičnih volitvah zmaga geostrateškim interesom ZDA nenaklonjena stran organizira državne udare, da lahko zavlada na volitvah poražena stran, kot pa smo lahko jasno videli v Srednji in Južni Ameriki lahko ta brez ovir uvaja tudi fašistične diktature, ki bodo še naprej deležne vse podpore Zahoda, dokler podpirajo interese ZDA; kot smo tudi lahko dobro videli v Afganistanu, je vojaška podpora verskim fanatikom tudi v redu, če in dokler so ti sovražniki sovražnikov ZDA, drugače pa jih je treba takoj strogo obsoditi in uvesti proti njim najstrožje politične, gospodarske in vojaške ukrepe; ZDA so lahko protipravno napadle in zasedle Irak, ne da bi E.U. proti njim odredila nobenega od ukrepov, ki jih zdaj izvaja proti Rusiji in Belorusiji zaradi napada Rusije na Ukrajino in zasedbe ukrajinskih ozemelj z večinsko ruskim prebivalstvom; tudi za spolno diskriminacijo žensk velja to “zlato pravilo”, da ju je treba najstrožje obsojati pri sovražnikih Zahoda (Iran), ko pa podobno spolno diskriminacijo do žensk izvajajo strateški partnerji ZDA (Saudova Arabija, Katar, Dubaj itd.) Zahod previdno in obzirno molči; z mednarodnim sodiščem za vojne zločine velja tudi dvojno stališče ustanoviteljice evroatlantizma ZDA, ki ga ne priznavajo, če in ko obstaja nevarnost da bi to sodilo vojne zločine ZDA in njenih vojakov (npr. tiste, ki so jih razkrili Assange, Snowden in Manning), ga pa glasno zahtevajo za vojne zločine Rusije v Ukrajini!
Iz predanosti evroatlantskemu sprenevedanju moramo tudi Slovenci biti prepričani, da nam je bil Narodni Dom vrnjen, čeprav ga še za najmanj deset let ne bomo imeli v posesti; da je poklon predsednika Slovenije na “fojbi”, za katero je še pokojni Boris Pahor rekel: “E’ tutto una balla!”, velika “zmaga” za vse Slovence; da je popolnoma sprejemljivo, če se Lamberta Ehrlicha, dokazano antisemita, občudovalca španskih falangistov in ustanovitelja katoliških fašističnih pretepačev Ehrlichovih straž, poveličuje in razglašuje za “slovenskega preroka”!
Nenačelnost. Dvoličnost. Sprenevedanje. Hinavščina.
5.
Kot lahko spet beremo, se v demokratični in evroatlantski Italiji redno dogaja, da so povsod nemoteno na prodaj vsakoletni Mussolinijevi koledarji, ki poveličujejo „velikega italijanskega vodjo in domoljuba”, pa tudi, da razni izvoljeni župani, trenutno v Italiji prevladujoče desne(sredinske?) politične usmeritve, redno častno sprejemajo predstavnike „domoljubnih” fašističnih vojaških enot X.MAS, ki v naših krajih so, v podrejenem sodelovanju z nacisti, herojsko branili sveto italijansko zemljo pred slovanskotitovskimi komunističnimi zavojevalci. Ne vem, če se kdo od naših bralcev in piscev, ki se ob teh že ustaljenih dogodkih še vedno zgraža, kdaj vpraša koliko koledarjev s Stepanom Bandero se v “demokratični” proevroatlantski Ukrajini prodaja? Ne vem če se kdo zamisli koliko hvalnic, tudi v evroatlantskih zahodnih medijih in političnih krogih, so bili deležni herojski branitelji svete ukrajinske zemlje iz bataljona Azov in drugih podobnih posebnih odredov ukrajinske vojske, nastalih iz raznih skrajno desnih nacionalističnih paravojaških skupin nogometnih ultrašev, pretepačev in nasilnežev, ki jih bi nekoč po zastarelih merilih označili za fašistične škvadriste?
Kdor hoče lahko sicer najde mnogo podobnosti: italijanski “domoljubi” so13.julija 1920 požgali tržaški Narodni Dom, na ljudi ki so na oknih skušali bežati pred ognjem pa so streljali; ukrajinski “domoljubi” so 2. maja 2014 v Odesi požgali Dom sindikatov, tudi oni so streljali na ljudi ki so na oknih skušali bežati pred ognjem; v Italiji je fašistični režim zavladal vsled pouličnih protestov s pohodom na Rim, pri katerih so bili gonilna sila nacionalistični skrajneži-črnosrajčniki; v Ukrajini je proevroatlantski “demokratični” režim zavladal vsled pouličnih protestov “evromajdana”, pri katerih so bili gonilna sila nacionalistični skrajneži-banderisti, ki so odnesli zakonito vlado, izvoljeno na mednarodno priznanih volitvah; fašistični pretepači so nemoteno izvajali nasilje nad Slovenci in Hrvati; po evromajdanskem puču so v proevroatlantski Ukrajini nacionalistični pretepači nemoteno izvajali nasilje nad ukrajinskimi Rusi (na spletu so npr. vsem na razpolago posnetki pretepanja in metanja ukrajinskih parlamentarcev ruske narodnosti v smetnjake ob navdušenem ploskanju ukrajinskih “domoljubov”); italijanski fašistični režim je prepovedal vse druge stranke; proevroatlantski ukrajinski režim je prepovedal vse komunistične, socialistične in zbirne stranke ukrajinskih Rusov; fašizem je prepovedal javno rabo slovenščine; ukrajinski proevroatlantski režim je prepovedal javno rabo ruščine; italijanski fašistični režim je ukinil šolanje v slovenskem jeziku; ukrajinski proevroatlantski režim je prepovedal šolanje v rusčini nad 5.stopnjo; italijanski fašistični režim je izvajal kontrolo nad vsemi mediji; ukrajinski proevroatlantski režim je vse medije podvrgel vladni kontroli; italijanski fašistični režim je izvajal italijanizacijo nad tujegovorečimi državljani (“allogotti”); ukrajinski proevroatlantski režim izvaja ukrajinizacijo nad rusko govorečimi državljani. Velika razlika, ki “čudežno” opere Ukrajino vsake krivde pa je, da je vsled vsega zgoraj navedenega Rusija vojaško napadla in zasedla ukrajinska ozemlja z rusko večino, preden bi lahko Ukrajina z logistično podporo ZDA in VB vojaško pokorila uporne ukrajinske Ruse, za razliko od kraljevine Jugoslavije, ki ni stopila v bran Slovencem in Hrvatom onkraj rapalske meje, ko jih je italijanski fašizem tlačil, raznarodoval in iztrebljal!
Samo Ferluga
6.
VELIKA NEDELJSKA LAŽ!
Vsled tega, kar je bilo objavljeno na 20. strani nedeljskega Primorskega Dnevnika, stran „Manjšine”, v okviru skopih, zelo posplošenih, generičnih, netočnih in zavajujočih trditvah o zakonskih določilih glede možnosti rabe ruskega jezika v Ukrajini v zadnjih dveh poglavjih („Po osamosvojitvi uradni jezik” in „Ukrajinščina v času vojne”), sta možnosti dve:
– ALI JE ZLAGANO, KAR PIŠE NA WIKIPEDIJI NA SPLETNEM NASLOVU https://en.wikipedia.org/wiki/Language_policy_in_Ukraine
– ALI JE ZLAGANO, KAR JE O UPORABI RUŠČINE V “DEMOKRATIČNI” UKRAJINI OBJAVLJENO NA PRIMORSKEM DNEVNIKU V DVEH ZGORAJ OMENJENIH POGLAVJIH!
Sicer mi po objavljenem ni jasno če avtor(ica) teh dveh poglavji je Brezigar ali Natalija Ševčenko, vendar v obeh primerih nihče ne more trditi, da sta nepristranska, saj gospa Ševčenko je po priimku očitno Ukrajinka, za Brezigarja, znanega strastnega zagovornika pravice Kataloncev do odcepitve, pa mi bo za vedno ostal v spominu intervju, ki ga je dal za slovenski program deželne RAI, ker, ko so ga vprašali kaj meni o Baskih in njihovi borbi za svoje pravice, je izpričal svojo nenaklonjenost do njih, saj da so se posluževali nasilja, potem pa še dodal „Veste, Baski niso kot mi, oni niso niti indoevropski narod!” Seveda je pozabil omeniti, da so Baski najstarejši evropski narod, kar mu mora, kot strokovnjaku za manjšine, gotovo biti dobro znano!
Zanimivo, da je cel odstavek posvečen Putinovemu članku z dne 12.julija 2021 in zaničevalnem odgovoru Zelenskega nanj, nikjer pa ni omenjen zakon “O zagotavljanju delovanja ukrajinščine kot državnega jezika” (Про забезпечення функціонування української мови як державної), ki ga je 15.5.2019 v svojem zadnjem tednu predsednikovanja podpisal Porošenko in ki se po prestani razsodbi o ustavnosti 14. julija 2021 (torej dva dni po omenjenem Putinovem članku ter 7 mesecev pred ruskim napadom) v celoti izvaja na vsem Ukrajinskem ozemlju. O tem zakonu Wikipedija navaja sledečo analizo:
„The law regulates the Ukrainian language in the media, education, and business aiming to strengthen its role in a country where much of the public still speaks Russian. The Law does not apply to the sphere of private communication and the conduct of religious rites.
The law requires every citizen to be proficient in Ukrainian and prevents access to “state positions” (members of parliament, civil servants, etc.) if their knowledge of Ukrainian is insufficient. Ukrainian is the working language of both central and local authorities. In principle, all public authorities only accept to examine documents and applications written in Ukrainian, and their regulations and individual implementing acts are written in Ukrainian.
The law requires elections and referendums to be conducted in Ukrainian and stipulates that all campaign material “broadcast on television, radio, placed on outdoor advertising media, distributed in the form of leaflets and newspapers, or posted on the Internet” be in Ukrainian. Political parties and non-governmental organizations registered in Ukraine are required to adopt their “constituent documents and decisions” in Ukrainian and use Ukrainian in their dealings with the public authorities.
Members of national minorities have the right to receive only preschool and primary education in their own language. As for secondary education, they have the right to study their own language as a subject, while one or more other subjects may be taught in English or one of the official languages of the European Union. Members of national minorities who do not speak an official EU language (Byelorussians, Gagauzes, Jews, and Russians) may study at the secondary school level their language only as a subject.
Scientific publications and public scientific events can only be in Ukrainian, English or other official EU language, as well as all cultural, artistic, recreational and entertainment events, unless the use of other languages is justified for artistic reasons or for the purpose of protecting ethnic minority languages. Publishing houses are required to print, and bookstores are required to sell, at least 50% of their books in Ukrainian. TV and film distribution firms must ensure 90% of their content is in Ukrainian. The publication of print media in languages other than Ukrainian is permitted only on condition that they are accompanied by a Ukrainian translation, which must be identical in size, format, and substance. Exceptions are media published in Crimean Tatar or other indigenous languages (minorities which do not have a kin-State, such as Karaite and Krimchak minorities) and those published in English or other official EU languages. Films produced in Ukraine must be in Ukrainian, and foreign films must be dubbed into Ukrainian unless they meet certain standards set out by the Ukrainian authorities.
All publicly available information, such as advertisements, directional signs, pointers, signboards, messages, captions, must be in Ukrainian. Ukrainian is the language of “public events” in the broad sense that are organized or financed, in whole or in part, by any public governmental authority. Another language may be used, but the organizer must provide simultaneous or consecutive translation into Ukrainian “if requested by at least one participant in such public event”.
The use of Ukrainian is also mandatory in the field of health care, medical care and medical services, but at the request of the service user, the service can be provided in another language acceptable to the parties.
Administrative pecuniary sanctions are applied as a consequence of violations of the law.
Contrary to the minority languages which are EU official languages, Russian, Belarusian and Yiddish are granted no exemption for the purposes of the law. „
Objavljena trditev, da je Zelenski „raje zagovarjal spodbujanje rabe ukrajinskega jezika s pozitivnimi zgledi kot s prepovedmi in kaznimi.” pa je v več kot očitnem nasprotju z napisanim na Wikipediji “Administrative pecuniary sanctions are applied as a consequence of violations of the law.”
Pomenljivo ni bil v objavi omenjen niti sledeči drakonski ukrep, sprejet po ruskem napadu:
„2022 Restriction on Russian books and music
On 19 June 2022 the Ukrainian parliament passed two laws which place severe restrictions on Russian books and music. One law prohibits Russian citizens from printing books unless they renounce their Russian passport and take Ukrainian citizenship. The law also prohibits the import of books printed in Russia, Belarus and the occupied Ukrainian territories, and requires a special authorisation for the import of Russian books from other countries. The other law bans the playing of music by post-Soviet era artists in the media and public transport and increases the quotas of Ukrainian speech and music contents in TV and radio broadcasts.”
Torej, KDO SE LAŽE????
P.S.: Če ima kdo od vas težave z razumevanjem angleščine, mu bom rade volje prevedel v slovenščino to, kar ne razume. Kdor pa angleščino obvlada naj se vpraša, kako je odreagiral, ko so našim rajonskim, občinskim, pokrajinskim ali deželnim predstavnikom prepovedali rabo slovenščine ali ko v obdobju volitev niso občine poskrbele za razpisne plakate v slovenščini? Kako bi odreagiral, če bi bili volilni plakati v slovenščini prepovedani, da bi bile višje šole s slovenskim učnim jezikom prepovedane, da bi bila raba slovenščine prepovedana v znanstvenih publikacijah, znanstvenih, kulturnih, umetnostnih in razvedrilnih dogodkih, medtem ko bi bili dovoljeni angleščina in vsi ostali uradni jeziki E.U.? Kako bi sprejel tak zakon, po katerem bi morali Primorski Dnevnik obvezno opremiti s celotnim prevodom v italijanščino, enakem po velikosti, formatu in snovi? Kako bi odreagiral ko bi prepovedali vso dvojezično toponomastiko? Kako bi bilo, če na vsaki kulturni prireditvi naših društev, za katero so dobili javni prispevek, bi že ob zahtevi enega samega udeleženca morali obvezno poskrbeti za prevajanje vsega v italijanščino?? Bi take krivice poslušno in pohlevno sprejel z utemeljitvijo da “Siamo in Italia e qui si parla italiano”?????????
7.
Dober dan.
oprostite če skrajno neolikano podvomim v pravilnost neizpodbitne in neovrgljive uredniške svobodne izbire, ampak se vam ne zdi da je izbira današnjega glavnega naslova “Po obisku v Bruslju rakete v Kijevu” morda malo nerodna in ponesrečena zaradi možne nejasnosti in dvoumnosti, glede na to, da ste 27.1.2023, v članku že napisali da je Zelenski po tankih zaprosil tudi za rakete dolgega dosega in letala;; 2.2.2023, pa objavili članek z naslovom: “Iz ZDA rakete dolgega dosega” – v katerem ste napisali, da naj bi ZDA prvič poslala tudi rakete dolgega dosega,… ???
Pasivno-nepozorni bralec bi lahko namreč razumel, da so rakete v naslovu tiste rakete ki jih je Zelenski zahteval, ne pa rakete hudobnih rusko putinovih mračnih sil…..
Prav tako bi po mojem pasivno-nepozorni bralec iz nepodpisanega članka objavljenega 5.2.2023 na strani “Mnenja-Rubrike” (tisti isti strani na kateri nestrpno pričakujem, kdaj in sploh če bodo našli prostor in predvsem dočakale uredniško dobrohotnost moja neobjavljena nepokorna pisma) iz prvega odstavka lahko razumel, da v beloruskem podkraljestvu zla obstaja nedemokratični zakon, ki kritično poročanje o vladavini podprinca zla Lukašenka obravnava kot kaznivo dejanje. Pozoren in nepokoren bralec pa se lahko potrudi in prebere do naslednjega odstavka kjer je zapisano, da je bil novi zahodni disidentski heroj, beloruski poljak, spoznan za krivega “dejanj, ki škodujejo nacionalni varnosti” in “spodbujanja sovraštva”.
Za katere krivde že ZDA od leta 2010 preganjajo vašega novinarskega stanovskega kolega Juliana Assangea, avstralskega državljana, velikega izdajalca zahoda, ki je z nesramnim razodetjem resnic, ki bi morale (zaradi nacionalne varnosti ZDA?) za vedno ostati skrivnosti, zaman skušal zlonamerno spodkopavati neovrgljivo vodilno moralno avtoriteto gospodarjev Zahoda, večnih skrbnikov skrivnosti demokracije v kapitalistični izvedbi? Točno zaradi česa gnije od leta 2019 v britanskem zaporu? Zarote in vohunjenja?? Od kdaj je odkrivanje resnice v evrotlantskem zahodu postalo “zarota”? In zarota proti komu? ZDA? Kaznivo dejanje “vohunjenja” pa je ponavadi povezano z oznako “vohunjenja za….”? Za koga je točno vohunil Assange? Za svetovno javnost?
Si bo Assange sploh kdaj zaslužil podobno obravnavanje z nepodpisanim člankom ki bo na strani Mnenja-Rubrike odvzemal prostor mnenjem bralcev, tako kot zadnji zahodni disidentski varovanec Poczobut?
Vem, da sem nadležen, ampak potrpite še malo, potem bo verjetno Ursula poskrbela da me E.U. primerno sankcionira z novimi ukrepi proti tistim, ki zlorabljajo svobodo govora, “da krivimo Zahod, torej same sebe in omalovažujemo dosežke, za katere se ljudje drugod po svetu borijo do smrti”….
8.
Torej Berlusconijeve kritike na račun Zelenskija, da za preprečitev uničevanja njegove države in pokola njegovih vojakov in civilistov bi bilo dovolj, da bi prenehal napadati dve avtonomni republiki v Donbasu, so “greh, ki mu ga zahodni politiki očitno ne bodo tako kmalu odpustili”…
Na drugi strani pa so Berlusconijevemu somišljeniku Antoniu Tajaniju, takrat še predsedniku evropsekga parlamenta, isti zahodni politiki kaj kmalu odpustili, če ne že kar takoj spregledali njegovo izjavo na “foibi” na bazovskem šohtu ob dnevu (kratkega in selektivnega) spomina 2019, “Viva Istria e Dalmazia italiane”! ??
Pač v duhu sodobnega evroatlantizma, kjer vsaka kritika Zelenskiju, argumentirana ali ne, mora po vsej “evro atlantidi” obveljati za “greh” in avtomatsko pro Putinovo propagando!
A propos, ste časnikarji izbrskali koliko naših evrocekinov so si pospravili v žepe odstavljeni Zelenskijevi pajdaši?? Verjetno bi bralce zanimalo…
Še sam pa sem takrat spregledal, da ste že “davnega” 4.1.2023 poročali, da je
vodja Zelenskijevega kabineta Andrij Jermak dejal, da “Ukrajina potrebuje več sto tankov, ne deset ali dvajset, saj je cilj obnova Ukrajine v mejah iz leta 1991 in kaznovanje Rusije” (???): torej jasno povedano, da cilj Ukrajinskih nacionalistov na vladi ni samo obramba ali ponovna prisvojitev upornih republik, ampak tudi maščevanje – “kaznovanje Rusije”…
Ste se vi tega zavedali?
LP pa uspešno snovanje naslednika Partizanskega Dnevnika!
9.
Kljub temu, da nobena od vpletenih strani:
– ukrajinska, ki ponavlja da bo mir mogoč, samo ko se bo Rusija umaknila iz ozemelj, ki so se priključile Rusiji in v katerih potekajo spopadi (torej ko bodo porazili Rusijo),
– ruska ki je že večkrat izjavila, da so ozemlja predmet spora zdaj del Ruske Federacije in bo tako tudi ostalo,
– E.U. , ki v vseh izjavah svojih glavnih evrokratov papagajsko ponavlja vsako Zelenskijevo eksternacijo, naj si bo še tako neverodostojna in neutemeljena, ter stopnjuje svoje oboroževanje Ukrajine in bumerang-sankcioniranje Rusije, –
– ZDA in njihova stvaritev NATO, ki stalno zalagata Ukrajino z vse več orožja in pozivata še k dodatnem povečanju njegove dobave,
ni razglasila niti napovedala pripravljenost do premirja, niti začasnega, ki bi lahko edino bil pokazatelj, da si kateri od zgoraj naštetih sploh želi miru, se je na Valentinovo NATO tajniku Stoltenbergu zdelo primerno in očitno smotrno, da svoj poziv na večje oboroževanje Ukrajine utemelji z oksimoronsko izjavo „Ne vidimo nobenih znakov, da se Ruski predsednik Vladimir Putin pripravlja na mir.”??? NA PODLAGI KATERE LOGIKE NAJ BI SE PUTIN PRIPRAVLJAL NA MIR, KO NASPROTNA STRAN SE VZTRAJNO PRIPRAVLJA NA NADALJEVANJE VOJNE V NEDOGLED?? Putin bi lahko prav na isti „bistri” način kot Stoltenberg izjavil „Ne vidim nobenih znakov, da se Zelenski in njegovi sponzorji v ZDA, NATO in E.U. pripravljajo na mir.”!!! K sreči se „kremeljski psihopat in samodržec” ni spustil v blebetanje podobnih nesmislov….
Nekaj oksimoronsko podobnega, ki pa implicitno nasprotuje Stoltenbergovemu retoričnemu podvigu, je dan kasneje izustil visoki zunanjepolitični predstavnik E.U. Josep Borrell, ko je Kijevu dejal to, kar je sicer celi svet že neštetokrat slišal prav od Kijeva: „Da bi dosegli mir, morate najprej zmagati v vojni.” Torej, zakaj ne bi to isto veljalo tudi za Putina, „da bi dosegel mir mora najprej zmagati v vojni”? Če pa „mora zmagati v vojni”, kako bi lahko po Stoltenbergovi in Borrellovi premisi se „pripravljal na mir”, če ni še zmagal???
Istočasno je Borrell poskrbel še za dodatni nesmisel, ko je, v popolno nelogičnem sosledju s svojo prej omenjeno izjavo, najavil, da naj bi kmalu „tudi prosil generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa naj začne, če želi, postopek posredovanja”??? Posredovanja za kaj? Čemu? Očitno ne za mirovne pogovore, če je hkrati prej Kijevu izjavil „Da bi dosegli mir, morate najprej zmagati v vojni.”!!!?
Torej izjave Zahoda so same sebi popolnoma protislovne, ker se same med sabo bijejo in izpodbijajo… pa ne da so nas pametni telefončki in vseprisotno reklamno-propagandno pranje možganov že toliko poneumili, da nismo več sposobni osnovne logike in smotrnih misli ter presoje???
9..
Na pustni torek so spet „pognala” pisma uredništvu: niti tokrat seveda nisem izsledil svoji pismi, ki na objavo čakata 21 in 15 dni.
ŠE MANJ PA SEM ZASLEDIL, DA BI O IZRAELSKEM RAKETIRANJU DAMASKA POROČALI Z ISTIM POUDARKOM IN PRISTRANSKO ANGAŽIRANOSTJO KOT POROČATE O RUSKIH RAKETIRANJIH NA KIJEV IN OBSOJALI IZRAELSKI REŽIM PODOBNO KOT OBSOJATE RUSKEGA! TOREJ STE NEOMAJNO IZPOVEDALI SVOJA DVOJNA MERILA, DA TO UREDNIŠTVO NE MOTI KAJ NEKDO NAPRAVI (RAKETIRANJE CIVILISTOV), AMPAK KDO TO NAPRAVI (ČE SO PRIJATELJI ZDA-ZAHODA SE SPRENEVEDATE, ČE PA SO SOVRAŽNIKI JIH STROGO OBSOJATE)! Omemba izraelskega raketiranja je sicer našla prostor na 4. strani, ampak ne kot samostojna novica ampak kot privesek izjave ZN ki „izraža zaskrbljenost nad potezami nove izraelske desničarske vlade” po agencijskem poročanju STA. Sosednjemu članku o ošpicah v Gradcu je namenjen več kot dvakratni prostor!!
V objavljenih pismih uredništvu je dobilo prednost pred mojima dvema pismima tudi pisanje nekega Bojana Grobovška iz Ljubljane, ki se kritično odziva na „javno pismo” objavljeno 4 (!) dni prej v petek 17.2., medtem ko sem jaz moja pisma, katerih se uredništvo očitno na vse kriplje otepa objave, odposlal 31.1 in 6.2! Očitno Ljubljančan Grobovšek ima privilegirano čakalno dobo 4 dni v primerjavi z mano, ki sem dolgoletni naročnik in zaman čakam že 21 in 15 dni, pred mano pa so bili naročniki moji starši: v bistvu moja družina je bila naročena na Primorski Dnevnik od vedno, še od časov, ko je še bil dejanski naslednik Partizanskega Dnevnika, ne samo figurativni kot je sedanji!
Uredništvo pa si je vzelo kar nekaj prostora, da izpodbija in omalovažuje objavljeno pismo naročnika, katerega naslavlja s „spoštovani”, kljub temu da z napisanim dokazuje, da goji do tega bralca prav malo spoštovanja in se v bistvu iz njega norčuje. Najprej mu v odgovor na njegovo izpostavljanje vloge, ki so jo imeli „ukrajinski nacisti”, za katere gladko spregleda in se spreneveda, da so to bili privrženci Stepana Bandere, ki je narodni heroj sedanje Ukrajine in evromajdanskega puča, „mimogrede” omeni da jih je vodil „Odilo Globočnik, ki je bil slovenskega rodu”. Pri tem očitno uredništvo ne premore analitične umske predelave napisanega, da v resnici Globočnik se je imel za Nemca in je slovenstvo preziral (tako kot se nimajo za Slovence Helena Jaklitsch, Fulvio Sluga in Francesco Clun, ki so tudi očitno „slovenskega rodu”), medtem ko so ukrajinski banderisti sodelovali z nacisti kot ukrajinski „domoljubi”, nacionalisti, kolaboracionisti, s skupnim ciljem boja proti osovraženim Rusom, komunistom, judom in drugim manjvrednim rasam.
Nadalje uredništvo odgovarja bralcu, da „težko najde povezavo med tem podatkom in današnjim dogajanjem v Ukrajini”. Začuda v predvolilnem obdobju pa je to isto uredništvo uspelo z veliko lahkoto najti povezave med italijanskim fašizmom, Mussolinijem in Giorgio Meloni ter njeno stranko Fratelli d‘Italija! KOT DA PO ENOLETNEM VTEPANJEM V GLAVE BRALCEV O RUSKO UKRAJINSKEM SPORU, SE UREDNIŠTVO NI NIKOLI POZANIMALO O POVEZAVAH UKRAJINSKE BANDERISTIČNE SKRAJNE DESNICE IN EVROMAJDANSKIM DRŽAVNIM UDAROM, NACISTIČNO USMERITVIJO BATALJONA AZOV IN PODOBNIH ODREDOV UKRAJINSKIH OBOROŽENIH VOJAŠKIH IN PARAVOJAŠKIH ENOT, KI SO OD 2014 BRANILI „UKRAJINSTVO” V DONBASU??? Sicer ta trditev uredništva da „težko najde povezavo”, izpodbijajo sami objavljeni članki, v katerih so pravoverni novinarji vseskozi trdovratno vztrajali, „da desnica v resnici nima velike politične vloge”, „da nacistov v bataljonu Azov skorajda ni” ipd.. TOREJ POVEZAVA JE BILA UREDNIŠTVU ŽE ZDAVNAJ DOBRO ZNANA, UREDNIŠTVO PA JO JE VEDNO TRDOVRATNO ZAVRAČALO! V svojem pisanju omenja uredništvo tudi medije, „ki si lahko privoščijo imeti v Ukrajini posebne poročevalce-pričevalce tega kar vidijo na lastne oči”: V UKRAJINI OBSTAJAJO TUDI DRUGI POROČEVALCI, KI IZPOVEDUJEJO, KAR VIDIJO NA LASTNE OČI IN SE TO NE UJEMA Z ENOUMNO ZAHODNO SLIKO! Ampak oni niso na plačilnem listu tistih medijev, ki si to „lahko privoščijo”, ker razpolagajo z več sredstvi in poročajo iz ukrajinskih vrst, to kar jim ukrajinska vojska pripravi, da lahko „vidijo na lastne oči” ter v miru preslikajo inscenirano!! Neodvisni novinar Giorgio Bianchi je npr. osebno prisoten v Ukrajini, vendar njegovo poročanje se ne ujema z zahodnim.
https://www.youtube.com/watch?v=Zcl2oHL3vVs
Sicer „povezave” je uredništvo lahko neštetokrat dobilo v vseh spletnih „povezavah” s katerimi sem opremljal svoja brezštevilna elektronska sporočila, s katerim sem uredništvo seznanjal na nedoslednosti v enoumnem poročanju.
TU SPODAJ BO UREDNIŠTVO ZLAHKA NAŠLO ŠTEVILNE POVEZAVE TAKRATNIH UKRAJINSKIH NACISTIČNIH KOLABORACIONISTOV S SEDANJIMI UkRAJINSKI NACIONALISTI :
https://en.wikipedia.org/wiki/Ukrainian_nationalism#:~:text=Ukrainian%20nationalism%20refers%20to%20the,Commonwealth%20led%20by%20Bohdan%20Khmelnytsky.
https://en.wikipedia.org/wiki/Stepan_Bandera
V SLUČAJU DA STE POZABILI NA DOGOVORE IZ MINSKA PA :
10.
Na Primorskem Dnevniku od 5. februarja 2023, smo na 16.strani “Goriška”, pod naslovom “Spodleteli prehod iz fašizma v demokracijo”, lahko prebrali članek o zelo zanimivem predavanju zgodovinarja Davide-ja Conti, ki je nastopil na povabilo ANPI-VZPI. Po poročanju članka, je bil Davide Conti zelo jasen o vzrokih, zaradi katerih Italija ni nikoli obračunala s svojim fašizmom: ker so tako določile ZDA , ki so po drugi svetovni vojni zasnovale svojo vojaško zvezo NATO, za katero so prav italijanski fašisti “postali zvesti izvajalci tudi najbolj umazanih poslov novih atlantskih gospodarjev.”
Imam še svež spomin, kako so nas članki na Primorskem Dnevniku svarili in strašili, da, ker se ni Melonijeva stranka nikoli jasno ogradila od fašizma, naj bi kot taka v rusko-ukrajinskem spopadu bila na Putinovi strani, ne pa na NATO-ukrajinski! Zgodovinar Davide Conti je s svojimi besedami razgalil ta popolno lažni konstrukt, saj je nedvoumno izjavil, da italijanski fašisti delajo za NATO že od njegovega nastanka!
Tudi glede primerov politične manipulacije zgodovine s selektivnim spominom je bil Conti zelo jasen in kot primer tega je izpostavil, poleg dneva spomina žrtve fojb, tudi novi praznik “Državni dan spomina in žrtvovanja alpincev” (Giornata nazionale della memoria e del sacrificio degli Alpini), določen z zakonom št. 44/22 od 5. maja 2022, zaradi izbire dneva praznika na 26. januar, ob obletnici bitke pri Nikolajevki, v kateri so se alpinci bojevali na strani nemških nacističnih okupatorjev proti sovjetskim vojakom, ki so branili svojo zemljo! V članku ni bilo nikjer omenjeno za Slovence v Italiji zelo zanimivo dejstvo, da je v senatu bila prvotna poročevalka tega zakona senatorka Tatjana Rojc (Partito Democratico), katero je kasneje zamenjal senator Vito Vattuone (vedno iz stranke Partito Democratico).
https://www.senato.it/leg/18/BGT/Schede/Ddliter/51963.htm
Ni mi znano, če je senatorka pred izglasovanjem zakona, v korist katerega se je izrazila tako v glasovanjih posameznih členov kot v končnem glasovanju, spomnila ali opomnila parlamentarne in strankarske kolege, da se je “slavna” alpinska divizija Julia – po kateri je naokrog po Italiji poimenovano mnogo ulic in celo mnogo šol, seveda tudi v Trstu – “proslavila” z vojnim zločinom proti civilistom, ko so 8. avgusta 1942 v vasi Ustje pri Ajdovščini italijanski alpinci te divizije ustrelili 8 prebivalcev in nato požgali vas!
https://sl.wikipedia.org/wiki/Italijanski_vojni_zlo%C4%8Dini_druge_svetovne_vojne
Ni mi jasno, v čigavem interesu je prikrivanje in zamolčevanje teh dejstev, gotovo pa ne Slovencev tako v Italiji kot v Sloveniji!
Kako lahko “naša” izvoljena predstavnica v senatu glasuje za sprejem zakona, ki poveličuje spomin na vojaški red, ki se je za fašistično Italijo boril skupaj z nacisti v okupaciji tuje zemlje in ki je zakrivil vojne zločine nad slovenskimi civilisti?
Tako obnašanje ni bistveno drugačno od županov, ki sprejemajo predstavnike nacifašističnega odreda X.MAS!!
Samo Ferluga, Milje
11.
Ker iz vašega poročanja o rusko-ukrajinski krizi, je razviden enosmeren, enoplasten in enoumen pristop izključno iz NATO-Zahodnega zornega kota, ki se naslanja samo na “pravoverne” zahodne agencijske novice, ki propagirajo kot absolutno in neovrgljivo resnico vsa sporočila Zelenskija in njegovih sodelavcev, Pentagona, predsednika in vojnega ministra ZDA, NATO, uslužno podrejenih E.U. predstavnikov in zahodnih obveščevalnih služb, vsa razglabljanja dolžine ene strani pa poverja enostransko proZDA-NATO profiliranim in opredeljenim “pričevalcem” ter apriorno predstavlja kot laž in prorusko propagando vsako mnenje, ki se ne uklanja temu zahodnemu ukro-fundamentalizmu, vam v priponki posredujem knjigo zgodovinarja, zdravnika in raziskovalca iz ZDA Benjamina Abelowa „Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino” (v originalu „How the West brought war to Ukraine”, v italijanščini „Come l‘Occidente ha provocato la guerra in Ucraina”).
Vsak vestni in pošteni novinar bi si jo moral prebrati predno začne iz tretje roke poročati o Ukrajini, še posebno novinar, kateremu ste v današnjem izvodu poverili kritje rusko-ukrajinske krize, ki se je že od vsega začetka izkazal s fanatično enoumno podporo evromaidanski Ukrajini.
12.
Če bi Melonijeva vlada prepovedala stranko Ssk, bi še naprej vneto trdili, da je taka Italija “demokratična”?
V “demokratični” Ukrajini prepovedane stranke: Ruska enotnost, prepovedana 30.4.2014; Ruski blok, prepovedan 17.6.2014; stranka Nova Rusija, prepovedana novembra 2014; Komunistična stranka, prepovedana 16.12.2015; stranka Socialisti, razpuščena 19.3.2022, prepovedana 23.9.2022; Blok Volodimir Saldo, suspendiran 20.3.2022, razpuščen 14.6.2022; Napredna socialistična stranka Ukrajine, prepovedana 20.3.2022; Leva Opozicija, prepovedana 20.3.2022; Opozicijska platforma-za življenje, največja opozicijska stranka, suspendirana 20.3.2022, razpuščena 14.4.2022, prepovedana 20.6.2022; stranka Deržava, prepovedana 14.6.2022; stranka Naši, prepovedana 14.6.2022; Socialistična stranka Ukrajine, prepovedana 15.6.2022; Stranka Šarija, prepovedana 16.6.2022; Zveza levih sil, prepovedana 17.6.2022; Opozicijski blok, prepovedan 25.7.2022.
https://en.wikipedia.org/wiki/Category:Banned_political_parties_in_Ukraine
https://www.theguardian.com/world/2022/mar/20/ukraine-suspends-11-political-parties-with-links-to-russia
Je “demokratična” Ukrajina diskriminatorna do ruske manjšine in izvaja prisilno ukrajinizacijo nad vsem kar je ruskega?
V Ukrajini je od 14. julija 2021 z zakonom dovoljena javna raba edino ukrajinščine. Izjeme temu so angleščina, tatarščina (0,48% prebivalstva), uradni jeziki E.U. in jeziki manjšin, katerih matična država je v E.U. (skupno 0,98% prebivalcev). Beloruščina (0,12% prebivalcev) in Ruščina (jezik 29,6 % prebivalcev od katerih je 17,3% “etničnih rusov”…) nista med izjemami, torej sta prepovedani.
Od 14.7.2021 torej v Ukrajini, ki je tako blizu E.U., da sam predsednik Evropskega sveta Charles Michel izjavlja “Ukrajina je E.U, E.U. je Ukrajina”, angleščina, vsi jeziki E.U. , tatarščina (0,48% prebivalstva), madžarščina (0,34% prebivalstva), romunščina (0,30 % prebivalstva), bolgarščina (0,28% prebivalstva), poljščina (0,04% prebivalstva), nemščina (0,01% prebivalstva), grščina (0,01% prebivalstva), slovaščina (0,01% prebivalstva) imajo boljši status od ruščine (jezika 29,6 % prebivalcev in 17,3% “etničnih rusov”…), katere raba je v javnosti prepovedana!
https://en.wikipedia.org/wiki/Language_policy_in_Ukraine
So v “demokratični” Ukrajini mediji svobodni?
Od 13.12.2022 so v Ukrajini mediji podvrženi vladni kontroli. Svet, polovico katerega imenuje predsednik, polovico pa parlament, lahko za 30 dni blokira spletne medije, ne da bi o tem moralo odločati sodišče:
https://www.nytimes.com/2022/12/30/world/europe/zelensky-journalism-law-free-speech.html
https://www.opendemocracy.net/en/odr/ukraine-media-law-press-freedom/
So v “demokratični” Ukrajini osnovne delavske pravice zagotovljene?
Od 17.8.2022 so v Ukrajini z zakonom izbrisali vse delavske pravice za podjeta, ki zaposlujejo do 250 oseb (v teh je zaposleno 70% vseh Ukrajinskih delavcev). Plača, dopusti, urniki: vse je podvrženo individualni pogodbi med delodajalcem in posameznikom-delojemalcem:
https://www.opendemocracy.net/en/odr/ukraine-labour-law-wrecks-workers-rights/
https://www.industriall-union.org/notorious-labour-law-adopted-in-ukraine
https://www.socialeurope.eu/ukraine-could-abandon-key-labour-principle
Dokazov, da “Ukrajina ni E.U.” je torej na pretek… morda pa se bo postopoma uresničil drugi del: “E.U. bo postala Ukrajina”!
Samo Ferluga
13.
Če zmagajo katalonski neodvisneži Španija izgine?
V Primorskem Dnevniku z dne 7. marca 2023 se je uredništvo odločilo, da nameni tretjino strani „MNENJA,RUBRIKE”, v kateri sicer ne dobijo prostora številna druga pisma bralcev, neomajnemu podporniku katalonske neodvisnosti Bojanu Brezigarju, ki ima itak že vsako nedeljo na razpolago celo stran posvečeno manjšinam. V njem ponavlja vsa svoja že večkrat objavljena enostranska stališča v brezpogojno podporo evromajdanski Ukrajini, „obeljena” z izkrivljenimi primerjavami in zamolčanimi podatki. Tako priznava, da Ukrajina v zadnjih 30.letih izvaja „politiko, ki ni bila v skladu z evropskimi smernicami glede zaščite manjšin”, zamolči pa, da trenutno veljavni zakon v evromajdanski Ukrajini je izrazito diskriminatoren samo do Rusov ki predstavljajo najmanj 17 % celotnega prebivalstva Ukrajine (v ozemljih priključenih Rusiji pa večino), tako da postavi med izjeme zakonskemu krčenju manjšinskih pravic, poleg angleščine (!), vse jezike manjšin E.U. ter tatarščino, ki vsi skupaj predstavljajo materni jezik 0,98 % prebivalcev! Dalje navede “dogovor iz Minska”, katerega “niso izvajali ne eni niti drugi”, ne da bi pri tem spomnil, da med glavnimi pogoji dogovora (in tudi razlogov za upor Luganska in Donetska) je bil, da Ukrajina povrne ukinjeno avtonomijo Luganski in Donetski oblasti, kar ukrajinski evromajdanski parlament, v katerem so prepovedane vse leve stranke in zbirne stranke ukrajinskih Rusov, ni nikoli hotel sprejeti! Pri navedbi “dogovora iz Minska” pa Brezigar seveda niti ne omenja, da je že lanskega oktobra Angela Merkel za znani nemški tednik Die Zeit mirno izjavila, da za Zahod so bili dogovori iz Minska le sredstvo, da se evromajdanski Ukrajini odkupi čim več časa za “okrepitev”!
Z isto pavšalnostjo navede, kot “protiutež” ukrajinski politiki, “ki ni bila v skladu z evropskimi smernicami glede zaščite manjšin”, da je visoka komisarka OVSE za manjšine “objavila zelo kritično poročilo do odnosa Rusije z manjšinami na zasedenem Krimu”, kot da bi to opravičilo “maščevanje” nad ukrajinskimi Rusi z diskriminatornimi zakoni, ki jih izvaja “prozahodna, proevropska in demokratična” evromajdanska Ukrajina.
Skrajno neokusna mi je tudi primerjava Ukrajine z BiH, kateri je EU dobavo orožja med vojno prepovedala, kaj šele da bi jo neomejeno in brezpogojno finančno podpirala, kot to dela z Ukrajino že več kot leto z našim denarjem! Primerjava je še bolj neokusna, če pomislimo, da vse kaže, da bo Ukrajina sprejeta v EU pred BiH!
Svojevrsten vrhunec Brezigarjevega razmišljanja pa je dvojno poudarjanje njegovega gesla, viška neosnovane retorike: “če zmaga Rusija, Ukrajina izgine”, kar spominja na milejšo varianto Zelenskijeve retorične izmišljotine, ki so jo nam papagajsko vtepali v glavo vsi ZDA pohlevni EU politiki “Če pade Ukrajina bo Rusija napadla EU” in je vsaj toliko absurdno, kot če bi privrženec enotnosti španske monarhije širil geslo “če zmagajo katalonski neodvisneži Španija izgine”!!
Samo Ferluga
Milje
