V Italiji se kriza ni pomirila, jesen bo v znamenju brezposelnosti in naraščajoče revščine. Toda Renzijeva vlada in PD butata, kakor tele v nova vrata ob ustavno reformo, ki niti reforma ni, pač pa le poskus izkrivljanja italijanskega demokratičnega sistema po navodilih J.P.Morgana evrsopskim državam, naj počistijo z antifašističnimi ustavami in poskrbijo za bolj avtoritarno reševanje krize.

Ali je bilo sploh treba spreminjati ustavo? In zakaj Renzi in PD tako trmasto vztrajajo, da se mudi, zelo mudi? Mar gori voda?

Najbrž komu res gori pod zadnjico, ker se zaveda, da ne more vladati zgolj s propagando in klatenjem vicev. Tudi z nenehnimi in neuresničenimi obljubami ne.

Prej ali slej pride čas obračuna. Javno mnenje nima dolgega potrpljenja, četudi v Italiji ni opozicije, ki bi vlado kritizirala, niti občil, ki bi ne trobila v isti rog. Saj je huje kot pod Berlusconijem, ki se zaman ne muza.

Renzi uresničuje prevratniški načrt, ki ga je pred desetletji napisal vodja tajne framazonske lože P2 Licio Gelli. In Berlusconi je bil tudi član te lože. Parlamentarna komisija, ki jo je vodila poštena demokristjanka Tina Anselmi, je ugotovila, da so bili načrti te lože prevratniški in torej nezakoniti. Zdaj pa so program vlade in PD!

Poglejmo samo problem senata. Renzi trdi, da je treba spremeniti dvojni parlamentarni sistem, češ da je prepočasen v zakonodajni dejavnosti. Bo tudi držalo, čeprav so zamude prej posledica nenehnih sporov in nesoglasij celo v sistemu, kjer sta največja vladna in opozicijska stranka kakor rit in srajca.

Pa recimo, da je tako. Ali bi ne bilo logično enostavno ukiniti senat in ostati pri sistemu ene same zbornice, kakor je svoj čas predlagala KPI? Ena sama zbornica, recimo 500 poslancev. Seveda bi morala biti ogledalo družbe, torej izvoljena brez goljufij, s čistim proporčnim sistemom in brez vstopnih pragov. Za stabilnost naj poskrbi sistem konstruktivne nezaupnice, kar pomeni, da vlada pade samo, ko je že pripravljena alternativna večina in nova vlada. Tako je v Nemčiji, ki ni po naključju najbolj stabilna država v Evropi, tako v gospodarstvu kot politično vzeto.

Pa ne, PD packa in ji je na poti samo „izvoljeni“ senat, ker je po ustavi voljen na deželni ravni in si torej ne more zagotoviti absolutne večine z goljufijo, kot v zbornici. V tem grmu tiči zajec. Pa si je Renzi izmislil senat brez pristojnosti, kamor bodo par dni v tednu zborovali „politični turisti“: župani velikih mest, deželni svetovalci… Seveda brez plače, ker jo prejemajo že v deželi ali občini, toda s hotelskimi in drugimi stroški, da o stroških za senatno birokracijo in urade ne govorimo. Prirhranili bodo zelo malo, le stroške volitev bodo odpravili. Saj je demokracija itak predraga, oblast pa presladka.

Javno mnenje bi moralo dvigniti svoj glas in od vlade zahtevati, naj rešuje resnične gospodarke in socialne probleme države (in zraven tudi probleme davčnih utaj, mafije in korupcije), namesto da sekundira staremu Liciu Gelliju in njegovim pajdašem.