V časih splošnega medijskega monopola, ko novice prihajajo iz preizkušenih svetovnih central manipulacije, je svoboda in objektivnost partizanskega novinarja v vojskarskih hribih danes nepojmljiva. Lahko jo samo proslavljamo, nato pa v nasledniku tistega tiska beremo iste laži, kot v desničarskem tisku.
{jcomments on}
Naprimer o ruski invaziji Ukrajine. Ali o „separatistih“, ki so povsem podobni slovenskim „separatistom „, ki so pred četrt stoletja osamosvojili Slovenijo…
V resnici bi morale analize mednarodnega stanja biti natančnejše in globalne, kajti svet se pred našimi očmi epohalno spreminja, nam pa kažejo prst, da bi ne videli lune.
V Ukrajini divja državljanska geostrateška vojna. Med Sirijo in Irakom nastaja islamski kalifat. Nekaj podobnega snujejo tudi v Afriki.
V teh pogojih na svetovni šahovnici igrata ZDA in Rusija, medtem ko EU kot običajno ne ve, kaj početi in caplja za Amerikanci, kljub navzkrižju interesov.
Rusija je „pod udarom“ nekakšnih sankcij, saj ji EU ne dobavlja več hrane. Moskva jo kupuje v Srednji Aziji, Latinski Ameriki in drugih evropskih državah, ki so posrednice (Grčija, Srbija, Belorusija). Plin prodajajo Kitajski, ki postaja iz dneva v dan najmočnejše gospodarstvo na svetu, ki kupuje vse, kar je mogoče kupiti. Kot svetovna velesila se pojavljajo BRICS, države, ki ne sledijo liberalni kapitalistični veri.
V Ukrajini je kijevska hunta v zagati, kljub zahodni podpori izgublja vzhodne pokrajine, kjer se vojskujejo prostovoljci, domači in ruski. Navsezadnje so tudi v ukrajinski vladni vojski med borci tudi ameriški contractors, italijanski fašisti in podobna golazen. V Narodni gardi pa nacistična svojat Pravega sektorja.
Medtem ZDA in zahodne države molčijo o sestrelitvi malezijskega letala nad Ukrajino. Umrlo je skoraj 300 ljudi. Sprva so krivili Rusijo in Putina, zdaj pa, ko so analizirali “črne škatle” in pričevanja letalskih kontrol molčijo, kot da se ni nikoli zgodilo. Saj bi sicer morali priznati, da je potniško letalo bilo sestreljeno z raketo in nato rafali dveh ukrajinskih vojnih letal. Najbrž v prepričanju, da je letalo rusko in da na njem potuje sam predsednik Putin.
Resnice o sestrelitvi letala ne povedo, sankcije proti Rusiji pa ostajajo…
Ker izgubljajo teren kričijo o ruski zasedbi in kličejo na pomoč NATO. Če bi slednja sklenila poseči v ukrajinsko vojno bi tja poslala vojake iz Poljske in Baltika, kjer med ruskimi manjšinami že sedaj vre. Nevarnost splošne evropske vojne ob stoletnici prve je čedalje večja in ZDA se zanjo ne zmenijo. Itak so zavozile svojo več desetletno politiko pridobivanja energetskih pokrajin z izjalovljenimi arabskimi pomladmi, posegi v Iraku in Afganistanu ter oborožitvijo „borcev za svobodo“, ki zdaj svobodno pobijajo kristjane in ameriške novinarje. Katastrofa.
V Ukrajini rešitev ni NATO, pač pa so pogajanja, dialog med Kijevom in ruskimi samoproglašenimi republikami na vzhodu (Doneck, Logansk). Rešitev je uzrla sama nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je zavzela za „federalizacijo“ Ukrajine, ko bo ruske pokrajine na vzhodu imele široko avtonomijo. To je od vsega začetka predlog ukrajinskih komunistov, toda Kijev skuša zato KPU postaviti izven zakona…
Zanimivo je, da na Zahodu pacifisti molčijo. Ker ne vedo, oziroma ne vidijo, kaj se dogaja. Prave analize in nevarnosti, ki jo je mogoče slutiti, ni opravil nihče. Edini, ki se ji je približal, je papež Frančišek.
Na levici so še vedno intelektualci, ki gledajo na Rusijo in Kitajsko zviška, se navdušujejo nad „Pussy Riott“ in ne vidijo, da so legitimirali nacizem na evropskih tleh. Ne vsi, seveda, prej tisti, ki se na vsakem koraku kesajo, da so kdaj bili komunisti.
PS: Zadnji po vrsti je Fausto Bertinotti, ki je v zadnjem intervjuju obsodil komunizem in prisega na liberalizem in katoliške vrednote. Vendar tudi zanj velja arabski pregovor: „Psi lajajo, toda karavana gre naprej.“