Kuba je zmagala, David je premagal Golijata. Ameriški predsednik Obama je sporočil, da se je z Raulom Castrom dogovoril o obnovi pol stoletja prekinjenih diplomatskih stikov in da bo v najkrajšem času preklicana gospodarska blokada proti Kubi. Otoplitev med Havano in Washingtonom je delo papeža Frančiška, ki je med državama posredoval celo leto dni preko vatikanske diplomacije. To sta priznala oba, Castro in Obama. Kot znak dobre volje in novih odnosov so kubanci izpustili na svobodo ameriška vohuna, ZDA pa so po več kot desetih letih izpustile kubanske protiteroristične agente, aretirane v Miamiju.

{jcomments on}

 

Kakšne bodo politične posledice, ni mogoče predvideti. Eno pa je vendarle gotovo. Kuba ni klonila pred ameriško velesilo, ki se je morala sprijazniti z dejstvom, da ni porazila revolucije. Gospodarska blokada je ponosne Kubance celo utrdil v prepričanju, da so na pravi poti. Sam Obama pa je priznal, da je izolacija Kube pripomogla k temu, da so se ZDA osamile v zahodnem svetu, medtem ko je Latinska Amerika sledila Kubi.

Embargo nad vsakršno trgovino s sosednjo Kubo je vlada ZDA odločila pred več kot pol stoletja, ko je zmagovita Castrova revolucija nacionalizirala veleposestva in velika ameriška podjetja.

Zaradi embarga je bilo življenje na Kubi skromno, večkrat odvisno od oddaljene Sovjetske zveze, po padcu vzhodnega bloka pa je moralo otoško prebivalstvo računati samo na svoje sile in pa na solidarnost latinskoameriških narodov, začenši s sosednjo Venezuelo.

Pod blokado je Kuba bila prisiljena računati na lastne sile in je pri tem marsikje tudi uspela, kot priča primer zdravstva.

Ves čas so ZDA skušale na vse načine utrditi blokado, tudi z zakonom Torricelli, po katerem so ZDA bojkotirale vsa svetovna podjetja, ki so trgovala s Kubo.

Do ponovne zaostritve je prišlo pred dobrimi desetimi leti, ko so v Miamiju zaprli pet kubanskih agentov protiteroristične službe, ki so preprečili ugrabitev potniškega letala. V ječi so jih držali več kot deset let. Zdaj so končno na svobodi.

V zadnjem desetletju je Kuba skušala doseči z mogočno severno sosedo kompromis. Ponudila ji je skupno izkoriščanje naftnih polj v mehiškem zalivu, ob kubanskih obalah, a je Washington tudi to zavrnil. Zdaj pa se je ustrašil novice, da se za ta naftna polja zanima Putinova Rusija, ki je Kubi odpustila ves trgovinski dolg.

Seveda, ukinitev (politično) neučinkovitega embarga ne pomeni, da bodo ZDA vodile do kube prijateljsko politiko. Le sprijaznile so se z dejstvom, da kubanske revolucije ne bodo premagale, saj se je nekako razširila na celotno Latinsko Ameriko.