Če bi se kdo sedaj javno vprašal, ali smo na pragu tretje svetovne vojne, medtem ko se spominjamo prve pred sto leti, bi mu najbrž rekli, da je nor. Pa ni. Vsaj papež Frančišek ne, ki je izrekel mnenje, da je tretja svetovna vojna že v teku, čeprav po obrokih. Ker je vojna za nadvlado v svetovnem gospodarstvu in torej za posest in nadzor glavnih energetskih virov in vode. Ta vojna poteka na afriškem bregu Sredozemlja, na Bližnjem vzhodu, na Srednjem vzhodu in v Perzijskem zalivu, v Ukrajini, se pravi ob mejah Ruske federacije in Evrazijske zveze, tja do Kitajske.

{jcomments on}

 

Istočasno se svet pregrupira in snujejo se nova zavezništva. ZDA skušajo v svoj voz vkleniti zahodno Evropo, kateri vsiljujejo TTIP (trgovsko-finančno integracijo preko oceana), medtem ko jo vojaško obvladujejo preko pakta NATO. Rusija, Kitajska, Indija, države Latinske Amerike, južna Afrika pa se povezujejo v interesno skupnost BRICS, ki ne sledi klasični politiki neoliberalnega kapitalizma, pač pa usklajuje gospodarski razvoj z ljudsko neodvisnostjo.

Najbolj vroče je v Ukrajini, kjer so ZDA in evropska desnica spodbudili februarja lani državni udar, ki je v Kijevu pripeljal na oblast skrajno nacionalistično desnico in same naciste. V kijevski hunti, ki jo vodi Arzenij Jacenjuk, do nedavnega ameriški državljan, so še trije ameriški državljani. Hunta je v bistvu le lutka v rokah agencije CIA.

Od samega nastopa dalje je kijevska hunta izzivala državljansko vojno z ruskim prebivalstvom vzhodnega dela države, najprej s prepovedjo ruskega jezika, nato s preklicem vseh oblik lokalne samouprave. Nacistične skrajneže so mobilizirali v Narodno gardo in bataljone, ki nosijo kljukaste križe v svojih pohodih proti prebivalstvu, ki živi v strahu. Maja lani so v Odessi žive sežgali nasprotnike režima, ki so se zatekli v dom sindikatov. V nekaj mesecih so napadli in zažgali 70 sedežev KP Ukrajine, ki je dejansko v ilegali. Njena krivda je, da se je od vsega začetka zavzemala za ljudski referendum o „federalizaciji“ ukrajinske države, po zgledu Belgije ali Nemčije. Gre za rešitev, ki bi ohranila enotnost države v nekdanjih mejah.

Za referendumsko, torej demokratično ljudsko odločanje, tudi v zevzi z morebitno pripadnostjo EU se je med predlanskim obiskom v Trstu zavzel tudi Vladimir Putin, a v Kijevu o tem nočejo niti slišati. Ljudsko mora ubogati in v strahu molčati.

Medtem molčijo ali debelo lažejo zahodna občila, ki o vojni v Ukrajini objavljajo zgolj propagando, ki govori o „proruskih separatistih“ v republikah Doneck in Lugansk. Gre za protifašistične milice prostovoljcev, ki so se organizirano uprle šibki in nedisciplinirani ukrajinski vojski. Ta se skoraj povsod umika, na fronti pa se krčevito borijo predvsem nacisti Narodne garde in zasebne vojske tajkuna Kolomojskega.

Povsem razumljivo je, da Rusija pomaga svojim ljudem čez mejo z orožjem in verjetno tudi specializiranim vojaškim osebjem. Kakor NATO, ki dejansko vodi s svojimi plačanci Narodno gardo in vladne enote.

Protifašistične milice so pregnale ukrajinske sile s fronte in jih obkolile v kraju Debaljcevo. Zadrega na zahodu je velika, posebno še, ker je med obkoljenimi vladnimi silami vsaj 700 tujcev, oficirjev in plačancev pakta NATO. Zadrego seveda ne bo rešil čokoladni kralj Porošenko, ki se ponaša kot predsednik Ukrajine, ko maha z ruskimi potnimi listi, češ da so dokaz ruskega vdora čez mejo. Vojaki nimajo potnih listov, nikjer na svetu, kvečjemu identifikacijske ploščice za vratom…

Strah pred porazom je prepričal Angelo Merkel in Francoisa Hollanda, da sta začela na lastno pest mirovno posredovanje in iskanje kompromisa s Putinom, saj se bojita, kaj bo z Evropo, če se vojna razširi in ZDA uresničijo grožnjo, da bodo Ukrajini poslale za milijardo dolarjev težkega orožja (in inštruktorje). Nobelov nagrajenec za mir Obama še naprej žuga in rožlja z orožjem, saj bi račune plačala Evropa, ki pa je tega špasa sita.

Je možen kompromis o premirju in nato mirna rešitev spora? Za premirje je dovolj, da se ukrajinska vojska in Narodna garda umaknejo na razdaljo, ko njihovo topništvo in rakete ne morejo več rušiti šol, bolnic, dijaških domov in tovarn na ozemlju samooklicanih ljudskih republik Novorosije (Doneck in Lugansk). Na črto premirja lahko pridejo tudi modre čelade OZN ali večji kontingenti opazovalcev OVSE. Z njihovim posredovanjem naj bi prišlo do zamenjave ujetnikov in postopnega vračanja beguncev na svoje domove, če še stoje.

Na srednji rok bi bila dokončna mirna rešitev, ki bi zapečatila novo obdobje miru v Evropi. Ta predpostavlja vrnitev Ukrajine na pot ustavne demokracije, federalno reformo, nove volitve (saj dobršen del ukrajinskih državljanov zaradi vojnih operacij ni volil). Ukrajina naj bi poslej ostala nevtralna država, kot sta Avstrija in Finska. Z EU in Evrazijsko zvezo naj bi sklepala pogodbe o sodelovanju, kakor ji pač koristi.

Merkel in Hollande se namreč začenjata zavedati, da je slepo hlapčevanje zahodnoevropskih vlad interesom ZDA (vključno z vmešavanjem v Siriji) vneslo samo nemir in nove nevarnosti. V Evropi pa, 70 let po zmagi nad Hitlerjem, spet blodi prikazen nacifašizma.

Od Brejvika na Norveškem, ki je v enem dnevu postrelil osemdeset mladih socialistov, do rasističnih in desničarskih izpadov v drugih skandinavskih državah in Pribaltiki in na Madžarskem. Od poskusov rehabilitacije domobranstva v Sloveniji tja do blodenj ukrajinskega premierja Jacenjuka, češ da je SZ pred 70 leti vojaško napadla Ukrajino in Nemčijo ali predloga poljskega zunanjega ministra, naj bi 70-letnice zmage protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni ne proslavljali 9.maja v Moskvi, pač pa nekje na poljsko-nemški meji…

Protifašizem in boj za svobodo sta neločljiva z bojem za mir, proti novemu imperializmu, ki je v obrambo svojih umazanih interesov oborožil celo islamske fanatike (od afganskih talebanov do bagdadskega kalifata) in terorizem in tako spustil hudobca iz steklenice. Saj mu služi tudi tedaj, ko ustrahuje evropska ljudstva in vladam daje alibi za oženje demokratičnih svoboščin.

Bodimo budni!