To, kar se je te dni dogajalo v dolinskem občinskem svetu je prava farsa. Tudi v Dolini, kakor v drugih občinah naše dežele, je „reforma“ krajevnih uprav s prisilno združitvijo okoliških občin z velikimi mesti vzbudila veliko nezadovoljstva in negodovanja. Občinski svet je moral zavzeti svoje stališče, medtem ko so se po tisku pojavljale najbolj fantastične hipoteze, vključno z neslano prvoaprilsko šalo o združenju vseh občin, kjer velja zaščitni zakon za Slovence.
{jcomments on}
V Dolini je PD skušal izsiljevati koalicijske partnerje, čeprav ukinitve dolinske občine in združitve s Trstom ni bilo v programu Klunove občinske uprave. Vsaka stranka je imela pravico, da se o tem odloča povsem svobodno. Kljub temu pa je PD začel izsiljevati s krizo občinske uprave, komisarjem in novimi volitvami.
Izsiljevanje je bilo prav toliko vredno kot rop s pištolo na vodo. Nove volitve bi namreč dale občanom možnost, da se izrečejo o usodi občine. PD bi pogorel, o tem ni dvoma. Uresničila bi se obljuba Sandyja Kluna, da je on „zadnji dolinski župan“ (iz vrst demokratske stranke).
Dokaj glasna je bila tudi Ssk. Na prvi občinski seji je, kljub drugačnemu dogovoru , eden izmed njenih predstavnikov glasoval drugače. Vendar je za izid seje bila odločilna tudi vidna odsotnost svetovalcev PD, celo njenega načelnika skupine!
Na zadnji, odločilni seji, pa je prišlo do nesramnega kupčkanja, izsiljevanje se je zaostrilo in vanj sta se vključila tudi miljski župan Nesladek, od nedavnega tudi pokrajinski tajnik PD in pokrajinsko vodstvo Ssk v Trstu. Rezultat? Ssk, ki je odprla Pandorino vazo in igrala veliko nasprotovanje reformi, je z vzdržanjem preprečila, da bi bil sklep sprejet z 9 glasovi, torej absolutno večino. Zdaj ima sklep le rahlo moralno, a ne upravne vrednosti! Klun je rešil svoj stolček in Ssk tudi. Dolinska občina se bo vseeno pridružila prizivu na TAR, kakor drugih 57 občin naše dežele. Občinski svet je namreč osvojil popravek naše svetovalke Marine Trenta.
V nadaljevanju objavljamo poseg svetovalke Združene levice Marine Trenta na seji občinskega sveta, ki je v svoji razčlenjenosti in poglobljenosti popolno pričevanje o naših stališčih in problematiki, ki jo „reforma“ dejansko odpira. Tudi zato, ker je o vsem tem naš tisk poročal dokaj površno.
“Naše odločno nasprotovanje izsiljevalskemu izvajanju deželnega zakona št. 26/2014, je bilo že od vsega začetka vsem znano.
Poudarjamo dejstvo, da vključitev naše občine v širši kontekst, še posebno skupaj s Trstom, nikakor ne spada pod točko, ki smo jo, kot stranka, sprejeli ob sklenitvi politične koalicije, ki je bila 25.05.2014 izvoljena in predstavlja danes večino. Zaradi tega se ne čutimo vezani, da za vsako ceno sprejemamo tudi odločitve, ki so za nas napačne. Plašljive poteze, kaj se bo zgodilo, če resolucijo o ne-vstopu v medobčinsko unijo podpremo, so manj zaskrbljujoče, kot pa nasprotna izbira.
Izvoljeni smo bili zato, da pametno in presojeno upravljamo z občinskim premoženjem in to bomo storili do konca. Zakon št. 26 še zdaleč ne zadovoljuje kriterijem sprejemanja. Nasprotno. V njem smo vsi že v začetku zasledili totalno nedemokratično poseganje v občinsko dosedanjo teritorialno avtonomijo. Še posebno načela upravljanja, na do sedaj samo našem ozemlju s tem, da se vključimo v Julijsko medobčinsko unijo bodo totalno spremenjena. Nov organ, ki bo nastal z združitve občin tržaškega ozemlja ne bo več osnovan na občinskemu svetu, kjer imamo besedo vse prisotne stranke, tako večine kot manjšine in smo izraz celotnega prebivalstva, ne samo njenega dela. Občino bo zagovarjal le župan, in tudi on sam bo predstavljal le številko v novi združitvi, saj bodo bile vse bodoče odločitve podvržene mnenju, privoljenju in odločanju novega organa. Če temu dodamo dejstvo, da bo že sam Trst razpolagal s 15 glasovi, medtem ko bodo vse ostale občine skupno štele le 10, potem je vsem jasno, kdo bo kaj v prihodnosti odločal, pravgotovo ne mi. To je kočljiva točka, za katero julijska medobčinska unija predstavlja izjemo. V nobeni drugi uniji se to enosmerno povprečje ne pojavi. Prav o tem se je na dolgo in široko razpravljalo med vsemi tukaj prisotnimi in vsi se bojimo, kaj bo, ko bomo prikrajšani avtonomnih odločitev. Zgleda pa, da vsi nismo istega mnenja, kako se tej nevarnosti izogniti. Kako se bomo zagovarjali pred občani, če se danes podamo zunanjim grožnjam in vržemo puško v koruzo? Ni res, da nimamo izbire, IZBIRO IMAMO: DA ali NE.
Mogoče kdo od nas misli, da osiromašenje občine ne bo takoj vidno… Bodimo daljnogledi… Občina Dolina bo preživela našemu mandatu… Vstopiti v medobčinsko unijo ni težko, saj smo že notri, če se sami ne odrečemo. Težje je izstopiti iz nje. Zakon nas obvezuje na 10 letno trajnost tudi v primeru, da se izkaže, tako kot zgleda, njena katastrofalna dejavnost. Sami pobudniki tega nesrečnega zakona, glede na odgovore, ki so jih izrazili, še ne vedo, kako se bo njegova zapletenost odvijala in reševala. Ne pozabimo tudi, da se v desetih letih, lahko še marsikaj zgodi in spremeni.
28. januarja letos smo kot večina v celoti sprejeli resolucijo, s katero smo predlagali Deželi, naj ne združi občino Dolino s Trstom. Vodje svetniških skupin, nekateri svetovalci in župan smo tudi podpisali pismo s katerim smo predlagali, v soglasju z občinami Devin-Nabrežina, Repentabor in Zgonik združitev štirih občin, saj bi bila to edina sprejemljiva hipoteza, ki bi omilila strogost zakona 26 in za ta predlog, smo še vedno pripravljeni nuditi naše privoljenje. Pripravljeni smo tudi privoliti združitvi vseh slovenskih občin, saj bomo mi, slovenska narodna skupnost še najbolj prizadeti in prikrajšani, zaradi vseh novosti, ki jih bo ta zakon privlekel za seboj.
Naši prošnji, ki sta romali na Deželo, do danes nista dobili nikakršnega odgovora. Obe sta bili popolnoma spregledani in zanemarjeni. Zakon je ta, nobene spremembe, nobenega popravka, nobenega pogajanja. Naši predniki, ki so živeli v času, ko so se v naših krajih dogajale hude stvari, bi imeli točen izraz za tako vsiljivo nedemokratično dogajanje.
Nezadovoljstvo glede pravil zakona št. 26/2014 je v deželi FJK precej občuteno. 57 občin se je že pritožilo na DUS. Federacija združene levice smo 15. tega meseca, predložili amandma s predlogom, da bi se tudi mi sami vključili v isto pritožbo. Nameravamo vsekakor sprožiti ali podpreti katerikoli pameten postopek, ki bo prisilil Deželo na korak nazaj zato, da se zakon 26/2014 bistveno spremeni.
Zelo nas moti dejstvo, da je dežela FJK, dežela s posebnim statutom, osnovala tak zakon, ki ga v nobeni italijanski deželi ne zasledimo niti pod točko “razno”. Eno, je smiselno spodbujanje k združevanju občin, ki ga same zavestno in samovoljno sprejmejo, saj so za tako odločitev tudi nagrajene z višjim deželnim prispevkom. Drugo, pa je prisiljeno, že določeno, avtoritarno združevanje, tako kot se dogaja v FJK, pod grožnjo 30% prikrajšanja deželnega prispevka, za tiste občine nad 5000 prebivalci, ki ne bodo vstopile v unijo.
Zakon nam torej daje možnost, da se vzdržimo, saj šteje občina Dolina več kot 5000 prebivalcev, le, da si moramo našo avtonomijo odkupiti. To bi verjetno pomenilo, vsaj za tekoče leto, premišljeno povišanje davkov in strogo premišljeno in odgovorno gospodarjenje. Ali nismo bili izvoljeni zato, da premišljeno in odgovorno gospodarimo? Razumeti moramo, da zakon 26/2014 vsekakor določa poenotenje davkov posameznih medobčinskih unij. Trst svojim občanom že izterjuje precej višje davke kot se dogaja v občini Dolini. Združitev s Trstom pomeni tudi poenotenje davkov, to se pravi, da se bomomi morali prilagoditi višjim davkom, ne pa Trst našim. To je le primer, pri kateremu ne bomo več imeli besede. Dovolj je, da vzamemo zakon št. 26 v roke, in takih primarnih, življenjsko pomembnih tem, ki bodo dobesedno ukinile ali bistveno spremenile to, kar so naši “stari” s težavo zgradili, je na pretek. Naj jih naštejem le nekaj bolj občutljivih:
-
na našem ozemlju ne bomo več mi sami odločali;
-
ne bomo več odločali za tarife;
-
ne bomo več odločali višino davkov;
-
ne bomo več odločali o proračunu;
-
ne bomo več odločali upravljanje uradov;
-
ne bomo več odločali o našem premoženju.
Iz kateregakoli zornega kota gledamo ta zakon ni videti drugega izhoda, kot tega, da vsaj v tej fazi, ostanemo izven unije. Pravijo, da sta sila in prenagle izbire, slabi svetovalki. Vzemimo si čas, da realno preverimo zmogljivost samouprave.
Ohranimo kar je naše, ne samo za nas. Mislimo na naše sinove, na naše vnuke, na vse naše občane, skratka na vse tiste, ki želijo svoj dom stalno ohraniti tu pri nas, v naši občini Dolini.
Glas Združene levice, bo glas bo za ohranitev avtonomije.
