Ni skrivnost, da levica v Italiji išče svojo novo pot, potem ko so se ji izjalovili dosedanji združevalni poskusi, od Mavrice do Civilne revolucije in Ciprasove liste. In vendar se v družbi čuti potrebo po doslednem levičarskem pristopu k reševanju perečih problemov sedanjosti, tudi spričo ofenzive desnih, predvsem ksenofobnih ako že ne fašistoidnih sil.

{jcomments on}

 

O tem so v soboto zvečer razpravljali v podlonjerskem ljudskem domu in sicer na pobudo dveh komunističnih strank – SKP in KSI. O predlogu združevanja komunistov v novo, pravzaprav obnovljeno KPI, je zbranim spregovoril član vsedržavnega vodstva SKP Bruno Steri.

Poudaril je nujnost dveh vzporednih združevanj: komunistov med seboj in nato vse levice, ki odklanja liberalno politiko demokratov pod Renzijevim vodstvom.

Predlogov je več, vendar je Steri orisal predlog Združenja za obnovo KPI, ki napoveduje ustanovni združitveni kongres vse (ali skoraj vse) komunistične diaspore do konca leta. Vzporedno s tem naj bi potekalo iskanje dogovora med raznolikimi silami na levici PD, ki jih predstavljajo Civati, Landini, Vendola in še kdo.

Dilema je, ali naj se obstoječe stranke razpustijo in zedinijo v neko splošno levičarsko gibanje, ali pa naj tudi v Italiji nastane Združena levica kot frontna koalicija sicer samostojnih političnih organizacij in gibanj. Steri je kajpak zagovarjal zamisel frontne koalicije, v kateri bi vsaka sila ohranila dovolj samostojnosti, predvsem pri političnem snovanju in programskih opredelitvah. Fronta levih sil pa naj bi nastopala na osnovi nekaj skupnih točk, začenši z odklanjanjem neoliberalnih politik kapitalizma, ki je itak v krizi in njeno breme skuša prevaliti na ramena delovnih ljudi in revnejših ljudstev sveta.

Sterijevemu uvodu je sledila precej dolga razprava, v katero sta najprej posegla pokrajinska tajnika SKP Peter Behrens in KSI Bruna Zorzini. Slednja je soglašala s Sterijevimi predlogi, ki so bil8i za Behrensa preuranjeni in protislovni. Zato je bil mnenja, da je bolje ohraniti sedanjo stopnjo akcijske enotnosti in sodelovanja na levici.

Drugui razpravljalci so bili na podobni valovni dolžini. Mladi predstavnik iz Milj je povedal, da so se tej občini za skorajšnje upravne volitve dogovorili, da bodo nastopili z enotno komunistično listo. Razprava je v nadaljevanju pokazala, da je problem združitve komunistov aktualen, a da ga spremlja tudi zaskrbljenost, predvsem v prenoviteljskih vrstah.

Bruno Steri je vsekakor zaključil z vabilom, naj se razprava nadaljuje, toda ob zavesti, da je Italija evropska izjema, saj kljub krizi kapitalizma in rušenju delavskih pravic nima še omembe vredne levice. KPI je bila velika sila, ki ni bila samo strankam, pač pa skupnost, v kateri je bila človeška solidarnost vsakodnevna praksa in ki je predstavljala tudi odločilen kulturni laboratorij. Zato je čutiti tolikšno vrzel po njeni razpustitvi. Ideja o njeni obnovi je zato tako priljubljena.