Avtor: Aleš Kocjan
Maske so padle! Rusko bombardiranje teroristov v Siriji je dokončno razkrinkalo resnično naravo vojne v Siriji, če ta ni bila jasna že prej.
{jcomments on}
Zakaj ruski bombniki pri izbiri ciljev ne razlikujejo med samooklicano Islamsko državo (IS) in drugimi skupinami v široki paleti islamističnih upornikov? Preprosto zato, ker so teroristi. Razlike med njimi – tako glede izvora kot načina delovanja – dejansko ne obstajajo.
Tako IS kot druge upornike v Siriji je – s pomočjo zalivskih tiranij ter sirskih sosed, Turčije, Jordanije in Izraela – organiziral zahod (ZDA, Velika Britanija, Francija), da bi odstranil neželeno sirsko sekularno oblast. Kapitalni greh sirskega predsednika Bašarja Al Asada ni bilo »kratenje demokracije in kršenje človekovih pravic«, temveč dejstvo, da se ni hotel podrediti zahtevam zahoda za privatizacijo nafte in plina. V Siriji, ki že premore obilico energentov, so pred kratkim odkrili njihove nove izdatne zaloge. Še en greh sirske države pa je, da ni hotela vzeti niti najmanjšega kredita Mednarodnega finančnega sklada.
Vojna v Siriji se je zgodila po klasičnem receptu za destabilizacijo. Že v prvem mesecu »miroljubnih demonstracij« je bilo ubitih 90 pripadnikov sirske policije in varnostnih sil. V prvem letu vojne je bilo v obveščevalnih pa tudi nekaterih novinarskih krogih že povsem jasno, da je upor v Siriji povsem umetno zamišljen na zahodu ter povsem islamističen in sektaški – zadnje na primer dokazuje deklasificirani dokument ameriškega ministrstva za obrambo iz začetka leta 2012. Podpora skrajnim islamistom v Siriji je bila zavestna odločitev zahoda.
Propaganda nasilne kampanje za spremembo režima v Siriji je upornike, ki so bili organizirani kot odredi smrti, za kar je, tako kot med kontrarevolucijo v Srednji Ameriki, Salvadorju in Nikaragvi, poskrbela Cia, predstavljala kot sekularne, demokratične in zavezane človekovim pravicam.
Šele ko kopičenja pošastnih zločinov sektaških odredov smrti nad sirskim prebivalstvom ni bilo več mogoče prikrivati, je služba za stike javnostjo projekta nasilne zamenjave oblasti v Siriji otroke svoje umetne revolucije razdelila na »dobre« in »slabe« upornike.
Nenadoma je, kot bi se odprla vrata pekla, vzniknil lažni kalifat v podobi IS, kar so bili v resnici le prebarvani sirski uporniki. Sleherni propagandist, ki pripada servisu zločinskega projekta zahoda za nasilno zrušitev sirske oblasti, je izvor IS vztrajno iskal v »predzgodovinskem« Iraku, obenem pa zamolčal, da je IS pravzaprav nastal iz na veliko opevanih »borcev za demokracijo in človekove pravice« v Siriji.
Protagonisti lažne revolucije v Siriji so v veliki večini sestavljeni iz najemnikov, zato je seveda jasno, da bodo najraje delali za najbolje plačano, organizirano in oboroženo uporniško skupino.
Potem ko je propadel poskus upornikov, da bi z napadom pod lažno zastavo v predmestju Damaska s kemičnim orožjem sprovocirali vojaško posredovanje zveze Nato proti sirski sekularni oblasti, je Svobodna sirska vojska (FSA) razpadla, večina njenih borcev pa se je pridružila ISIS.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer izjavil, da FSA predstavlja demokratično opozicijo v Siriji, rusko letalstvo pa napada le teroriste. Toda to je bila le »izjava za medije«, ki si jo je Rusija – po pošastnih lažeh tabora za nasilno rušenje sirske oblasti, ki je štiri leta in pol pomagal vzdrževati vojno v Siriji – lahko privoščila z mirno vestjo, medtem ko je udarila po najemnikih, teroristih in sektaških odredih smrti, ki v Siriji opravljajo umazane posle zahoda in zalivskih tiranij.
Tovrstno zahodno zlorabljanje islamistov sega v čas lomastenja zloglasne Muslimanske bratovščine po Egiptu in Siriji v času hladne vojne, katerega namen je bil ustaviti pohod socializma in panarabizma. Naslednja faza je vključevala radikalizacijo ljudstva Paštunov, ki živi med Afganistanom in Pakistanom, za boj proti sovjetskemu vojaškemu posredovanju v Afganistanu. Islamistični odredi, ki jih je prav tako organizirala Cia, so se nato bojevali v Bosni in Čečeniji. Ameriško-savdski hibrid po imenu Al Kaida je po insceniranih napadih enajstega septembra v New Yorku služil kot opravičilo za dolgoletno, še vedno trajajočo zahodno vojaško okupacijo Afganistana. Pomagal je upravičiti celo napad na Irak. Al Kaida, ki je v bistvu del Muslimanske bratovščine, je bila v obdobju po enajstem septembru – ko je bila označena kot sovražnik – uporabljena za dobičkonosno ekspanzijo varnostno-represivnega aparata in zmanjšanje civilnih svoboščin. V Libiji in Siriji, kjer je skupaj z zvezo Nato odigrala glavno vlogo pri nasilnem rušenju oblasti, pa je spet postala zaveznik zahoda.
Zadnji v seriji trikov navideznega spreminjanja zavezništva med zahodom in islamisti je bil eksperiment z Islamsko državo. Potem ko so jo njeni stvarniki uvrstili med »slabe upornike« – pri čemer je izdatno pomagala hollywoodska produkcija z obglavljanji ameriških talcev – je bila proti njej ustanovljena tako imenovana zahodna koalicija, ki se je izkazala za popoln nateg. V enem letu svojega delovanja je namesto vojaških konvojev IS, ki so bili opazni iz vesolja, večinoma tolkla po golem puščavskem pesku in omogočila širitev IS. Zahodna koalicija je bila samo krinka v novi fazi rušenja sekularne sirske oblasti. IS je hkrati pričela uresničevati načrt ameriških neokonservativcev in Izraela za izbris meje med Sirijo in Irakom ter balkanizacijo regije.
Rusko reševanje sekularne sirske države
Rusija je mojstrsko izkoristila past, ki jo je zahod nastavil samemu sebi. Potem ko je Putin v govoru v generalni skupščini Združenih narodov razgalil neodgovorno in zgrešeno politiko zahoda v Siriji in na svojo stran pridobil večino svetovne populacije, je rusko vojno letalstvo na poziv suverene sirske oblasti pričelo uničevati zahodno naložbo v podobi »dobrih« in »slabih« upornikov v Siriji.
Rusko posredovanje ni namenjeno samo reševanju sekularne sirske države, temveč tudi varovanju ruske nacionalne varnosti. IS se je namreč po opravljeni nalogi v Siriji in Iraku nameraval preseliti na območje ruskega mehkega trebuha, v srednjo Azijo ter na Kavkaz, in celo v zahodno kitajsko provinco Sinkjang. Gotovo ni naključje, da je med pripadniki IS na tisoče radikalnih islamistov iz Čečenije in drugih delov Ruske federacije, Kazakov, Kirgizov, Tadžikov in Uzbekov iz bivših sovjetskih republik v srednji Aziji ter celo Ujgurov iz kitajskega Sinkjanga.
Geostrateški cilj zahoda je preprečiti rusko-kitajski projekt integracije Evrazije, ki bi dokončno pokopal stoletja trajajočo angloameriško svetovno prevlado. Predvidena je bila širitev destabilizacije po receptu IS na ključna območja Evrazije med Rusijo in Kitajsko. Prav zato se je ruskim silam v Siriji pravkar pridružila tudi kitajska mornarica. Na območju Idliba v Siriji, ki so ga etnično očistili »zmerni« uporniki, je bilo s pomočjo Turčije naseljenih že nekaj tisoč Ujgurov, terorističnih rekrutov iz Sinkjanga, z družinami. V interesu Rusije in Kitajske je, da se takšnih in podobnih državljanov odkrižata, še preden se vrnejo in pričnejo ustvarjati kaos v domovini.
Ameriška ‘vojna proti terorizmu’ je farsa
Pomenljivo je dejstvo, da se zahod pod vodstvom ZDA kljub izrecnem povabilu ni hotel pridružiti ruski koaliciji proti teroristom v Siriji. Komu danes še ni jasno, da se je to zgodilo le zato, ker so vse vojne zahoda proti terorizmu od enajstega septembra skupaj z zadnjo proti IS v Siriji in Iraku popolnoma lažne? Obveščevalne službe Velike Britanije, Izraela in ZDA so tiste, ki so v Savdski Arabiji odkrile radikalno obliko islama, da bi jo s pomočjo petrodolarjev iz Zaliva razširile po vsem svetu in jo uporabile za uresničevanje svojih geopolitičnih ciljev.
Orgija zahodnih globalistov z islamisti v Siriji in Iraku bi se lahko zdaj kmalu končala. Islamski skrajneži, ki so pričeli ogrožati Rusijo in Kitajsko, glavna tekmeca zahoda na geopolitičnem zemljevidu, bodo glede na njuno odločnost in zmogljivost podvrženi neusmiljenem uničenju. Ruski bombniki so IS v enem dnevu prizadeli več škode kot zahodna koalicija v celotnem letu.
Z nasmeškom lahko opazujemo jadikovanje zahodnih politikov in njihovih propagandistov, ki so za sekularno Sirijo odrešujoče rusko vojaško posredovanje označili kot »konec Sirije«, medtem ko ruska vojaška letala drobijo v prah njihove varovance – sektaške odrede smrti. Potem ko bo uničena večina njihovih vojaških objektov in infrastrukture, se bo ob podpori ruskih bombnikov pričela velika kopenska ofenziva Sirske vladne vojske, ki bo okrepljena z libanonsko milico Hezbolah in elitnimi enotami Iranske revolucionarne garde. Na sirska tla bodo nedvomno stopili tudi pripadniki ruskih specialnih enot, njihovi kolegi z Daljnega vzhoda pa bi lahko počistili s teroristi, ki so se v Sirijo pritepli s kitajskega zahoda.
Maske zahodnih politikov in njihovih medijskih kurtizan so nepreklicno padle. Rusko vojaško posredovanje v Siriji je razkrinkalo umazano igro zahoda v Siriji. Potem ko so z ruskega oporišča v Latakiji na prvo misijo poleteli ruski bombniki, je ruski poziv zahodni koaliciji, naj se umakne iz sirskega zračnega prostora, naznanil konec enopolarnega sveta.
