Čez 50 let nas bodo zanamci sodili po podobah bodeče žice na naših mejah, “to bo naš obraz”, opozarja pesnik Boris A. Novak. Slovenija bi se morala pogledati v obraz in videti, da znamenito slovensko reklo, kako smo dobri v srcu, zelo zgovorno kaže, da veliko Slovencev te dobrote ne kaže navzven, ampak jo “skrbno zaklepa z bodečo žico v svoja srca”, je prepričan.

 

{jcomments on}

Novak je eden od štirih slovenskih pesnikov in pisateljev, ki so se ob begunski krizi odzvali na postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško. Spomnil je tudi na neustrezen odnos do beguncev iz vojne v BiH-u in do izbrisanih, to pa označil kot doslej najglobljo slovensko sramoto.

Situacije, ki jo živimo, se po Novakovih besedah ne da reducirati na pretekle izkušnje. To je nova zgodovinska situacija, v kateri bo treba premisliti glede izzivov na nov način. Kot je dejal, so tradicionalne delitve na levico in desnico razpadle z redkimi izjemami, kot je Združena levica. Smo priče razsula samodeklarirane levice ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje. Vsaka tovrstna tehnična ovira ima dvojni učinek, poudarja. Na eni strani preprečuje svetu vstop na naše ozemlje, obenem pa tudi nam preprečuje razgled po svetu in vstop vanj.

Svetlana Makarovič: Nočemo ograje z britvicami
Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je postavljanje žične ograje označila za nehumano in neučinkovito. Nočemo ograje z britvicami, je dodala in se vprašala, ali se Slovenci, ko pojejo državno himno, sploh zavedajo, kakšno besedilo izgovarjajo in kako ga s svojim vedenjem skrunijo slovenski politiki. Ta država si po njenih besedah že dolgo ne zasluži takšne himne, saj je polna sprenevedanja, laži in hinavščine. Zato ji je na misel prišla nova državna himna: “Kuža pazi, / schengen straži, / vstane, leže, tačko da, / če bo priden,/ ga mogoče Tante Merkel potreplja.”

Igralka in pisateljica Draga Potočnjak je trenutno stanje v Sloveniji opisala z vzklikom: “Bežimo, begunci gredo.” Ta ograja straži in straši, a straži in straši tudi nas, meni. Premierja Mira Cerarja je postavila ob bok nekdanjemu premierju Janezu Janši, ki je zaprl meje za bosanske begunce. Cerarjev besednjak jo, kot je dejala, spominja na Janševega: “Ne glede na to, kdo je na oblasti, je Slovenija to – bodeče žice in ograje.”

“Ne gre za konec, ampak za začetek zelo dolge in mučne zgodbe”
Četverica pisateljev, ki jo zaokroža še pisatelj Dušan Šarotar in ki ji je svojo podporo že izrazilo nekaj avtorjev, želi sprožiti apel zoper bodečo žico.

Nameravajo oblikovati še izjavo, ki bo po Novakovih napovedih zgolj prva v nizu številnih. “Ne gre za konec neke zgodbe, ampak, se bojim, za začetek zelo dolge, boleče in mučne zgodbe.” Sami bodo naredili vse, da se beguncem, še posebej najšibkejšim med njimi – otrokom, ženskam in starejšim – omogoči človeka vredno življenje in da se jim, kolikor je le mogoče, olajša že tako dovolj težka usoda.

Zbrani kulturniki so tokrat vzpostavili odprt forum, v katerega so povabljeni vsi državljani Slovenije, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z begunci. Šarotar pa je izpostavil, da se je v povezavi z begunci treba senzibilizirati danes, “ko še ne teče kri”, in da je treba “pretrgati bodečo žico molka, v katero smo se vklenili”.