Grozljivo. Slovenija nezavedno drsi v pravo nacistično histerijo. Le da desnica ne ščuva proti Judom, ki jih na „sončni strani Alp“ ni več, pač pa proti migrantom. In čedalje več ljudi temu naseda.

{jcomments on} 

Ne vsi, seveda. Zato bo v Ljubljani to soboto ob 14, na Kotnikovi, demonstracija proti rasizmu in za human odnos do revežev, ki bežijo pred lakoto in vojno.

Začelo se je v Senčurju, lučaj od brniškega letališča. To je tri tisoč domačinov s traktorji in slovenskimi, tudi domobranskimi, zastavami blokiralo promet in preprečilo nastanitev manjše skupine beguncev v prazen trgovski center. Med udeleženci shoda je bilo opaziti nekatere aktualne in nekdanje vidnejše slovenske politike, med njimi poslance SDS Žana Mahniča, Branka Grimsa in Andreja Čuša, poslanca NSi Jerneja Vrtovca pa nekdanjega tržiškega župana Pavla Ruparja.

Dogodek v Senčurju pa ni edini. Nekaj dni pozneje so se starši mladoletnikov, ki so nastanjeni v dijaškem domu, uprli predlogu, da bi v praznem prostoru doma gostili šest begunskih otrok, ki nimajo staršev. Proti otrokom so kranjski starši zagnali vik in krik ter prisilili ravnateljico doma Nahtigal, da je gostoljubje otrokom odpovedala. Kranjci so namreč zagrozili, da bodo v tem primeru svoje gojence odpeljali iz doma.

Končno še Vrhnika, kjer je v domu za identifikacijo kakih sto beguncev, za katere je bil odrejen izgon iz države in vrnitev domov, ker jim slovenska država ni priznala pravice do azila. Dokler ne bodo zapustili Slovenije pa se begunci lahko svobodo gibljejo po Vrhniki. Starši otrok, ki obiskujejo vrhniško šolo, so se uprli taki bližini. Po daljših prepirih in pogajanjih so dosegli, da bodo azilantom v urah, ko otroci gredo v šolo in se vračajo iz nje, beguncem delili zajtrk oziroma kosilo, da bi ne bili na cesti in se torej odstrani nevarnost stika.

Naj vse to ne čudi. Po vsej Evropi desnica igra na struno ksenofobije, strahu pred tujci in poudarja predvsem „rodoljubna čustva“. Pri tem zbira politične točke, da bi se povzpela na oblast. V Sloveniji je to strategija Janševe SDS in klerikalne NSI.

Obe računata na mlahavost in nedoslednost Cerarjeve sredinske vlade, ki se je itak „proslavila“ z žico in rezili na mejah, zdaj pa vojski podeljuje pristojnosti policije.

Nihče od „rodoljubov“, ne črnih, ne belih, ne rožnatih pa ne protestira zaradi privatizacijske razprodaje slovenskega gospodarstva, ki bo kmalu v celotiv v rokah tujih korporacij. Slovenija bo kmalu le kolonija, v kateri bodo nahujskane množicea tulile „tujci raus“!