Kulturna, odprta, protifašistična slovenska Ljubljana je povedala dovolj jasno, da ne trpi rasizma, sovražnega govora in netenja nestrpnosti, za katerimi stoji Janševa desnica z jasnim ciljem pridobivanja volilnih točk.
Rasistični izgredi se zadnje dni v Sloveniji kar množijo: Senčur, Kranj, Vrhnika, Lenart.
{jcomments on}
V Senčurju so poslanci Janševe SDS vodili demonstracijo proti beguncem, pri čemer so nosili domobranske plakate in simbole. V kranjski gimnaziji Franceta Prešerna (da, prav tistega, ki je napisal „žive naj vsi narodi“) so starši in profesorji zavrnili možnost nastanitve šestih begunskih sirot v dijaškem domu, v Vrhniki so starši otrok iz vrtca protestirali, češ da je dom za begunce preblizu…
Končno so sklenili prirediti protest pred ljubljanskim parlamentom in nato, v soboto ob 15. na Kotnikovi ulici, kjer je dom za azilante.
Protifašisti so se zbrali spontano na tej ulici v velikem številu. Med 1500 in 2 tisoč, gotovo. Predvsem mladi, a tudi starejpi, Ljubljančani in Primorci. Rdeče zastave, a tudi slovenska. Transparenti, ki poudarjajo, da je vojna nesprejemljiva, razredni boj pa nujen. Gesla „smrt fašizmu, svoboda narodom“.
Dekleta so na ulico prinesla košare slaščic in piškotov, da bi tudi tako izkazala solidarnos beguncem, ki so v Sloveniji poiskali zatočišče pred vojno, razdejanjem, lakoto in smrtjo. Toda oblasti so sklenile, da azilantom prepovejo na ulico. Zaprli so jih v dom do večera. Kljub temu pa se jih je nekaj izmuznilo in prišlo na cesto. Med njimi sirski begunec, ki je v preprosti slovenščini izrazil svojo hvaležnost.
Ženske, ki so vodile manifestacijo, so begunce na oknih doma pozdravile v arabščini, farsi, francoščini in angleščini.
Sledili so govori. Med nastopajoči predstavnik Iniciative za demokratični socializem Andraž Mali in drugi iz Fronte proti rasizmu.
Svojo solidarnost je povedal tudi deželni tajnik KSI Stojan Spetič.
Vsi so poudarjali, da so begunci plod vojne in kapitala, kakor tudi nahujskani desničarji, ki bi radi Slovenijo spremenili v njeno nacistično nasprotje.
Med publiko je bilo opaziti poslance Združene levice (Vatovec, Kordiš, Hanžek, Trček), sindikalisti (Štrukelj), kulturni delavci, pesniki, pisatelji, igralci, ljubljanski župan Jankovič in prvi predsednik republike Milan Kučan ter evropska poslanka SD Tanja Fajon.
Slišati je bilo petje in branje poezij, dokler niso, z veliko zamudo, prišli v sprevodu nasprotniki beguncev, ki so se pred tem zbrali pred državnim zborom. Bilo jih je kakih dvesto. V glavnem starejši, a tudi mladci Green Dragons, navijači krajevne nogometne ekipe. Mahali so s slovenskimi zastavami in belimi praporji s karantanskim panterjem, predvsem pa napise proti islamu in beguncem, a tudi proti vladi in naprednim silam.
Policija je ustvarila kordon, odeta v bojno opremo, ki je spominjala na Star wars. Policistke so prišle na konjih, drugi so imeli pse na povodcu.
Antifašisti so rasiste sprejeli z vzklikanjem gesel, kot so „Siamo tutti antifascisti“, kar so ponavljali predvsem primorski Puntarji, udeleženci antifašistične manifestacije v Gorici proti shodu Casa Pound, petjem Bandiere rosse, Bella ciao, partizanskih pesmi in slovenske himne. Vzklikali so tudi „No pasaran“ in druga gesla. Bilo je napeto, vendar so se rasisti po uri vztrajanja odločili, da je čas, da gredo domov. Izkoristili so trenutek, ko je padlo nekaj kapelj dežja, da so v mikrofon poudarili, da odhajajo, da bi se policisti ne prehladili…
Res so jo takoj popihali in protifašistični demonstranti niso mogli verjeti, da je res tako. Odšli so na drugo stran Kotnikove ulice, da bi preverili, ali morda ne skušajo opraviti „diverzantsko“ akcijo in priti do azilantskega doma po drugi strani. Pa jih ni bilo od nikoder, pobrali so se kakor kafre.
