Če bi občine tržaške okolice vstopile v Julijsko medobčinsko zvezo na dan 8.septembra bi lahko rekli, da so obeležile dan kapitulacije.

Namreč, pred Deboro, ki jim je demokratično postavila nož na grlo in rekla: ali vstopite, ali vam odrežem toliko proračunskih sredstev, da vas bodo občani linčali, ko bodo brez najnujnejših storitev.

 

{jcomments on}

 

In zdaj imamo Julijsko medobčinsko zvezo, ki ji predseduje – kajpak – Roberto Di Piazza, ki v prijateljski družbi pozdravlja z rimskim pozdravom in ima na pisalni mizi Dučejev kipec.

Za tolažbo so repentabrskemu županu Pisaniju, sicer pokrajinskemu tajniku Ssk, dali podpredsedniško mesto. Stolčka Ssk ni nikoli zavrnila.

Odslej bodo občine, ki so bile naš ponos in zadnji branik, le prazna lupina. Talke tržaške desnice in Demokratske stranke, ki z njo tekmuje, kdo bo slabši.

Na Goriškem se še vedno branita Števerjan in Sovodnje, kjer imata obe županji „atribute“.

Kaj naj rečemo? PD po vsej državi krči demokracijo in ljudsko participacijo v njej. Pri nas so že ukinili pokrajine in še pred gorske skupnosti. Kraško zato, ker je bila preveč manjšinska.

Se bodo volilci zavedali, da je podpirati PD samomorilsko dejanje vredno oportunističnega kolaboracionizma? Upajmo, da se bodo spomnili na prihodnjih volitvah, ko bi morali kaznovati vse, ki so „Julijano“ podprli.