Oglasil se je slovenski odbor za DA na ustavnem referendumu. V njem naj bi bili Tamara Blažina, Bojan Brezigar, Rado Race, Edi Kraus in Livio Semolič. Morda še kdo drug.

Doslej so priredili samo srečanje v Nabrežini, kjer sta pred skoraj prazno dvorano nastopila šef Primorskega dnevnika Brezigar in poslanka Blažina.

 

{jcomments on}

 

 

Njihov glavni argument je bil, da ustavna reforma Slovencev v Italiji ne bo oškodovala, saj se njihov položaj ne bo poslabšal.

Nasprotno, Brezigar in Blažina trdita, da je zelo pozitivna novost v tem, da so manjšine spet omenjene v členu, ki zadeva zakonodajni postopek po novem.

Pa poglejmo, za kaj gre. Po novem zakonodajnem postopku naj bi o manjšinski zakonodaji še vedno veljal dvodomni sistem, kar pomeni, da morebitne nove zakone o manjšinah, ali njihovo spremembo, posodobitev ali okrepitev, morata odobriti tako poslanska zbornica, kakor novi senat(ek).

Vprašljivo bo, kako bi se novi senatek odzval na poskus urejanja ali izboljšanja manjšinske zakonodaje (naprimer zakonov št. 482/99 ali 38/01). V novem senatku bodo zastopniki deželnih svetov in župani, ki ne bodo izvoljeni, pač pa imenovani. Dežela Furlanija Julijska krajina bo imela v njem enega deželnega svetovalca in enega župana. Ostane 98 drugih senatorjev, ki bi bili prav tako imenovani v posameznih deželah. Med njimi bo kvečjemu nemški senator iz Južne Tirolske, drugih pa ne. Skoraj gotovo ne bo Slovencev.

Tak senat, ki naj bi po novi ustavi predstavljal krajevne ustanove, naj bi odločal o manjšinski zakonodaji? In dvojica Blažina-Brezigar trdi, da se za slovensko manjšino ne bo spremenilo nič? Tudi v poslanski zbornici ne bo slovenskega poslanca. Stoodstotno, će zmaga „da“ na referendumu. Torej naj bi o izboljšanju manjšinske zakonodaje odločali ljudje, ki se na to ne razumejo in jih sploh ne zanima. Po našem si novih manjšinskih zakonov ne moremo pričakovati.

Brezigar želi biti priznan kot velik izvedenec za manjšine, pa bi vendar moral poznati tisti češki izraz: „O nas, toda brez nas!“

Da se je naš položaj medtem poslabšal vedo vsi. Nekaj primerov. Ukinili so demokratične organe, v katerih je bila slovenska manjšina močno zastopana in ki so celo omenjeni v zaščitnem zakonu kot organi izvajanja zaščite: pokrajine in gorske skupnosti. Male občine bodo podrejene velikim v t.im. UTI. Trst že ukazuje okoliškim občinam, Tržič bo kmalu na Laškem, tudi Doberdobcem in Sovodenjcem, medtem ko so Benečani že razsekani in pod udarom novonacionalistov. Z ukinitvijo videmske pokrajine bodo Beneški Slovenci ob edinega svojega izvoljenega zastopnika…V novi tržaško-goriški trgovinski zbornici prvič po nekaj desetletjih ne bo zastopnikov interesov slovenske manjšine, oziroma naše gospodarske organiziranosti.

Pa trdita B&B, da se za Slovence ne bo nič spremenilo. Pa še kako!

Še nekaj drugih zadev je, ki nas motijo. Šolniki zaman čakajo na tisočkrat obljubljeni konkurz, zamejski tisk pa se mora potolažiti z lepimi obljubami, toda vsoto prispevka manjšinskemu tisku bo s svojimi odloki določila vlada iz leta v leto. Spet bodo „naši“ romali v Rim s klobukom v roki. Kraški kmetje se lahko obrišejo pod nosom za prazne obljube.

Naj torej verjamemo propagandi, ki ni prepričala niti članov Renzijeve stranke med Slovenci?

Po našem mnenju samo plaz NE na referendumu lahko prisili oblasti, da z nami ravnajo drugače, bolj spoštljivo. Kajti oblast spoštuje tistega, ki se upira veliko več, kot slepo udinjanje in kimanje.