Guernica, Pablo Picasso
Je svet nor? Težko bi odgovorili, saj ga tudi sami soustvarjamo, bodisi z našimi poltiičnimi izbirami ali pa pasivnim sprejemanjem danosti.
{jcomments on}
Začnimo pri temeljnem vprašanju vojne in miru, ki pogojuje naš vsakdanjik, ko kupujemo goriva ali sprejemamo begunce.
Papež Frančišek je trezno ugotovil, da smo v tretji svetovni vojni, le da poteka po obrokih in sta njen vzrok lakomnost bogatih in njihovo nasilje proti šibkejšim.
Pri vsem tem pa vojne pustolovščine „prodajajo“ z dimnimi zavesami in medijskimi lažmi. Trenutno je novi vir napetosti v svetu Donald Trump, ki v bistvu nadaljuje pustolovko politiko „Nobelovca za mir“ Baracka Obama: Bližnji in Daljni vzhod kot strateški izbiri. Trump se je že naučil, kako ustvariti napetost. Zgradili so zgodbo o plinski zastrupitvi otrok v Siriji med domnevnim bombardiranjem vladnih letal. Bašar al Asad je postal tarča splošnega gneva, kakor svoj čas Sama Husein in vsakdo, ki se je postavil po robu ZDA. In nič ne de, če so izvedenci takoj posumili, da gre za ponaredke. OZN je zaključila strokovno preiskavo in ugotovila, da je pač eksplodiralo skladišče kemijskega orožja v lasti „upornikov“, ki jih podpira Zahod. Časopisi in televizije so naenkrat obmolknili. Resnici ne smemo dovoliti, da bi zameglila propagando. ZDA so medtem z 59 raketami tomahawk napadle sirsko vojaško letališče in okolico. Tudi tam so umirali otroki, a nič ne de, saj so bile rakete made in USA.
To, da rakete tomahawk proizvaja podjetje, ki mu je Trump solastnik in da so njegove delnice poskočile na borzah, kar pomeni, da je pri tem celo zaslužil, ni pomembno. Časniki, tudi naši zamejski, bodo objavljali samo poročila samozvanega Observatorija za človekove pravice v Siriji, ki ga sestavlja en sam človek, živeč že celih 15 let v Veliki Britaniji, od koder pošilja svoja več ali manj propagandna sporočila.
Turčija se je medtem spet obrnila na drugo stran, saj ji gre predvsem za genocid Kurdov, ti pa se naivno zatekajo pod ameriški plašč v upanju, da jim bodo ponudili nekakšno avtonomijo po iraškem zgledu. Zato umirajo po frontah, ki jih sploh ne zanimajo kot „topovska hrana“.
Trump, ki so mu med volilno kampanjo očitali simpatije za Putina, mora pridobiti javno mnenje zase, zato išče nove spore z Rusijo, predvsem v zvezi s Sirijo, a tudi v Ukrajini ameriški vojaki nadomeščajo domačine v vojni proti zagovornikom neodvisnosti Novorosije (Donecka in Luganska). KO Ukrajine predlaga mirovno rešitev v obliki federalizacije, a so jo v zahvalo takoj prepovedali, njene voditelje pa postavljajo pred sodišča. Ukrajinsko vodstvo ob aktivni podpori EU nadaljuje z naglo rehabilitacijo nacistov in njihovih kolaboracionistov, kot sta bila Bandera in Šuškevič. Kosti v Babjem jaru pomorjenih desettisočev Judov se obračajo v grobu. (Po njih bi se rada zgledovala tudi slovenska desnica, kateri mežika celo predsednik republike Pahor).
Neglede ali je komu Putinova Rusija všeč ali ne, dejstvo je, da na tujem nima vojapških oporišč in atomskih bomb, ZDA in nATO pa sta Rusijo in Kitajsko obdala s pravo mrežo vojapkih baz. Samo Italija ima 70 jedrskih bomb, predvsem v sosednjem Avianu. Če izbruhne vojna med Zahodom in Vzhodom ne bomo preživeli!
ZDA že od nekdaj menijo, da je njihovo strateško področje Tihi ocean, od tod izzivanje spora s severno Korejo. Pri tem seveda propaganda poudarja, da je severnokorejski voditelj Kim jong Un smešen s svoj pričesko, medtem koje Trump s svojo lasuljo naravnost šarmanten. Dejstvo pa je, da ZDA imajo vojsko v južni Koreji, kjer so ravnokar zaradi korupcije odstranili predsednico države. Napetost s severno sosedo naj bi vse to zameglila. Saj so v ZDA še pred leti vrteli filme (Rdeča zora), v katerih severni Korejci napadejo in zasedejo severno Ameriko, le skupina mladih se jim upre… Romantdična izmišljotina. Severna Koreja ni nikoli napadla nikogar, bila je napadena po drugi svetovni vojni, ko so partizanske čete Kim il Sunga osvobodile polotok Japoncev, na kar so jih pod krinko OZN napadli ameriški vojaki z grožnjo atomskega napada. Hirošima in Nagasaki sta še krvaveli…
Kaj bo iz tega? Tragično je, da so mirovniki tiho, ker jih je vojna propaganda tako zmedla, da se boje. Medtem pa na evropski celini plačujemo ceno vojnih napadov na države, ki so energetsko potrebne in pomembne. Druga plat tega pa je terorizem, ki v resnici stabilizira režime v zahodni Evropi. Ni naključje, da se (razen Rusije in Irana) nihče ne vojskuje z Isisom (Daeshom), samozvanim islamskim kalifatom. Kakor svoj čas talibi v Afganistanu tudi Daesh služi imperializmu kot dober izgovor za napade in kršenje samostojnosti drugih držav. Pri vsem tem pa se še najbolj hahlja Izrael, ki ve, da neodvisne palestinske države še dolgo ne bo. Izrael je zdaj podoben Južni Afriki v času apartheida, s to razliko, da je Zahod tedaj bojkotiral to rasistično državo, Izrael pa podpira in se pri tem sklicuje na komplekse krivde zaradi medvojnega holokavsta.
V zahodni Evropi naraščajo populisti in desničarska gibanja, ki jašejo ljudsko nezadovoljstvo zaradi samopašnosti birokratsko-bančnega vodstva EU. Če so jih na N izezemskem obrzdali, je v Franciji drugače. Kljub uspehu skrajne levice (komunistov in zaveznikov) z Melechonom, saj je zbral petino vseh glasov, bosta šla v balotažo sredinec Macron in desničarska Le Penova. Z dežja pod kap!
Volili bodo tudi v Nemčiji, kjer se bosta spopadla dosedanja tesna zaveznika Martin Schultz in Angela Merkel. Ne glede na to, kdo bo zmagal, se nemška politika vsiljevanja svojih interesov ne bo spremenila.
Potem bomo volili v Italiji. Kljub pekočemu porazu na ustavnem referendumu se Renzi pripravlja na ponoven prevzem Demokratske stranke in bo kandidiral za premierja. S kakšnim volilnim zakonom še ne vemo. Problem pa je, da Renzi računa samo na možno zavezništvo z Berlusconijem, ki ga je potihem podpiral tudi doslej. Le da jim bolast ostane v rokah. Grillovo gibanje je še vedno zmedeno in nedosledno, saj ima zgolj protestni naboj.
In levica? Je razkropljena kot vedno. D’Alema in Bersani sta ustanovila gibanje „ljudskih naprednjakov“, ki govori o novem levem centru s PD, kar je v bisvu samomor. Pisapia predlaga združevanje svojega neobstoječega „naprednega območja“ z Bersanijem in Italijansko levico, nekdanjo SEL.
Ostanejo le še komunisti. KPI predlaga enotnost vseh sil levice, ki so alternativa PD in neoliberizmu, začenši z enotnostjo komunistov. SKP se je na zadnjem kongresu opredelila za sodelovanje z Italijansko levico, a ni še jasno, kako in kdaj.
Čas teče.