Tik pred koncem poletja sta umetnostni zgodovinar Tomaso Montanari in odvetnica Anna Falcone v rimskem gledališču Brancaccio zbrala razpršene levičarje z namenom, da bi na terenu pripravili pogoje za oblikovanje liste Združene levice na parlamentarnih volitvah 2018.

 

{jcomments on}

 

Po nekaj mesecih skupščin v vseh italijanskih pokrajinah in razpravah o programu leve alternative, je kakor strela z jasnega prišla vest, da tri politične skupine, nastale po odcepitvah od PD, oblikujejo lastno stranko, ki jo bo vodil predsednik senata Grasso. Imenovala se bo „Svobodni in enaki“ (Liberi ed uguali), njen cilj pa je – po volitvah – oblikovanje nove levosredinske koalicije na bolj reformističnih temeljih.

Prav zato so prekinili sodelovanje v „gibanju Brancaccio“ in se oddaljili predvsem od komunistov (KPI in SKP), ki so bili del gibanja za poenotenje levih sil. Očitno novopečenim socialdemokratom, ki oživljajo nekdanjo stranko Levih demokratov pod vodstvom D’Aleme in Bersanija, zbliževanje s komunisti ne paše, saj bi bili ovira pri dogovarjanju z Renzijevo demokratsko stranko in njenimi zavezniki.

Montanari in Falcone sta se razočarana umaknila iz igre, ne pa neapeljski socialni center „Je so pazzo“. Predstavnike te skupine so že na prvi skupščini Brancaccia utišali in zapodili, ker so oporekali predstavniku D’Alemove skupine, poslancu Gotorju, ki je v svojem nastopu pozabil povedati, da je doslej podpiral vse Renzijeve svinjarije, začenši z job’s Actom, dobro šolo, pokojninsko reformo Fornerove in še kaj.

Neapeljska skupina je tako na vrat na nos sklicala v drugem rimskem gledališču shod, ki se ga je udeležilo skoraj tisoč predstavnikov najrazličnejših gibanj in političnih skupin, v glavnem mladih. Prisotni so bili tudi komunisti vsaj treh struj (KPI, SKP, Mreža komunistov), zastopniki gibanj „No TAV“ in Eurostop, ki nasprotuje EU kot kletki finančnega kapitala in NATO, ki je le sredstvo ameriškega agresivnega imperializma.

Sklenili so, da bodo do konca leta oblikovali alternativno levičarsko listo, ki bo predstavljala opozicijo, ki je Italiji krvavo potrebna. Opozicijo, ki naj zastopa interese in probleme milijonov državljanov, predvsem mladih, ki že dalj časa ne volijo, a so prišli pred letom dni na volišča, da so ubranili ustavo pred prevratniško reformo voditeljev PD.

In prav dosledno izvajanje republiške ustave, nastale v antifašističnem odporništvu, je temelj naših programskih smernic.

To gibanje se širi po vsej Italiji in je prisotno tudi pri nas. V Trstu je že bil prvi sestanek, kateremu bo sledila javna skupščina 13.decembra ob 18.30 v dvorani na Ul. Fabio Severo 14, le lučaj od parkirišča pred sodiščem. Zaželjena je čimvečja prisotnost, tudi Slovencev, ki so bolj drže ob strani, čeprav z razmerami niso zadovoljni. Dovolj je pomisliti na prevare in slepomišenje s parlamentarnim zastopstvom… Kakor če je dovolj biti slovenskega rodu, ne glede na programske iztočnice in dejavnost.

Vsedržavna skupščina, ki bo potrdila tudi program, ime in simbole nove liste, bo v nedeljo 17.decembra v Rimu.

Mudi se, ker bodo parlamentarne volitve najbrž prve dni marca, kar pomeni, da morajo biti liste s kandidati (za sicer zelo zapleten volilni sistem) nared že pred koncem leta, saj bo treba v januarju zbrati potrebne podpise med ljudstvom, kljub birokratskim oviram, ki jih zakon postavlja na vsakem koraku.

Delovno ime liste je OBLAST LJUDSTVU (Potere al popolo), ki samo po sebi strne v dveh besedah naš program.

Na delo, tovarišice in tovariši.