Zbirajo se na trgih domala vseh italijanskih mest, prepevajo Bella ciao, vzklikajo proti sovražnemu govoru in Salviniju, a nočejo zastav, niti strankarskih simbolov, čeprav na skorajšnjih deželnih volitvah podpirajo levo sredino, točneje demokratsko stranko in njene kandidate. Poudarjajo, da niso ne levi, niti desni…

 

 

{jcomments on}

 

Ali lahko rečemo, da je skrajno pozitivno, če se je ljudstvo zbudilo, predvsem mladi in ženske? Seveda. Tudi z njihovim nasprotovanjem se lahko strinjamo, vendar imamo pravicoi misliti, da je pri vsem tem nekaj nedorečenega. To je odsotnost pozitrivnih predlogov in stališč. Kaj menijo o migracijah in libijskih lagerjih, in kaj o čl.18 delovnega statuta, o EU in NATO paktu, zaradi katerih se veča strošek za oboroževanje in krči socialna država?

In še- Samooklicani voditelji gibanja sardin pravijo, da so proti populizmu, a to, kar delajo je tudi populizem. Kakšni so njihovi cilji? Podpora levi sredini? Nič hudega, a naj jo izpovedo iskreno in brez ovinkarjenja. In potem? Zdi se, da je njihov program na kratek rok in da bo gibanje splahnelo tako, kot podobna v preteklosti. Ringaraja, vijlčasto ljudstvo in podobno.

In vendar je gibanje pozitivno, ker se je javnost prebudila in spoznala nevarnost reakcionarne desnice. Na nas, komunistih in levičarjih pa je, da v dialogu z njimi poudarimo tudi druge zamolčane vsebine, kot so boj za socialno pravičnost, delo, mir in torej proti imperializmu, ki v imenu ¨”zelenega kapitalizma” že ropa in mori v Latinski Ameriki in Bližnjem vzhodu.