Brez sramu. Ameriški predsednik Trump se igračka z ognjem, ki lahko preraste v tretjo svetovno vojno.

 

{jcomments on}

 

Dogodki so več ali manj znani. V Siriji in Iraku je nekaj let divjal Daesh (na Zahodu so mu pravili ISIS), dobro oborožena vojska sunitskih fanatikov, ki so se financirali s prodajanjem nafte Turčiji. Glavorezci so pomagali tudi Zahodu pri destabilizaciji Sirije, Irana in Iraka.

V okviru strateških premikov so ZDA nekaj časa izkoriščale Kurde, a so jih v usodnem trenutku pustile na cedilu.

Ves ta čas je Iran, strateška sila Srednjega vzhoda, tradicionalna zaveznica Rusije v carskih in v časih ZSSR, posegal v konflikte tudi s pomočjo libanonske milice Hezbollah, nekoč arabske komunistične mladine.

ZDA so začele izgubljati teren pod nogami. Tudi zato, ker jim ni šlo za demokracijo ali svobodo, pač pa samo za nafto in plin, torej strateške energetske vire. Ni naključje, da so Kurde pustili Amerikanci na cedilu, svoje vojake pa so premestili v bližino naftnih polj Kurdistana, da lahko še naprej služijo, medtem ko njihovi nekdanji zavezniki umirajo v turških napadih. Turčija pa je ena izmed najpomembnejših strateških članic NATO pakta!

Medtem pa se je Donaldu Trumpu začel majati prestol. Kongres je začel postopek za njegovo odstavitev (impeachment) zaradi zlorabe položaja, ko je novega ukrajinskega predsednika Zelenskega izsiljeval, da bi mu v uslugo sprožil kazenski postopek proti sinu njegovega možnega predsedniškega protikandidata Bidena.

Potreboval je nekaj odmevnega, da bi zasenčil postopek impeachmenta.

Vedel je, da skuša ameriška diplomacija navezati stike z Iranom, da bi umirili razmere vsaj v Iraku. Zato so Amerikanci izrazili pripravljenost na tajno srečanje z najvplivnejšim iranskim vojaškim in političnim voditeljem, generalom Kasemom Solimanijem, znanem predvsem za to, ker je bil strateški poveljnik vojne proti Daeshu (Isisu), kar so ZDA in Izrael morala sprejeti, pa čeprav s stisnjenimi zobmi.

Gen. Solimani se je tako podal v Bagdad, glavno mesto Iraka, kjer bi pod pokroviteljstvom iraške vlade imel prvi stik z ameriškimi diplomati. Upal je na pomiritev. Vendar ni vedel, da so mu pripravili past. Ko je zapuščal letališče ga je brezpilotno letalo, ki je krenilo iz Sigonelle na Siciliji, raketiralo in ubilo skupaj s sodelavci in spremljevalci.

Trump se je javno pohvalil, da je on ukazal umor Solimanija, ki ga je označil za „terorista“, čeprav bi brez pmoči iranskihtajnih služb sploh ne uspel ujeti in usmrtiti voditelja Daesha Al Bagdadija. Če ga sploh je…

Položaj je brezizhoden. Iran, ki itak trpi zaradi ameirških sankcij in posledic ameriškega enostranskega preklica dogovora o prekinitvi jedrskih raziskav v Teheranu, obljublja maščevanje. Trump napoveduje bombardiranje vsaj 50 vidnih iranskih kulturnih spomenikov, kar pomeni prav vojno napoved eni izmed najstarejših civilizacij na svetu. Rusija ne more stati križem rok, saj je tradicionalna zaveznica Teherana.

Glede na to, da je Srednji vzhod delikatno področje, najbogatejše z nafto in plinom, saj Iran obkroža na ducate ameriških vojaškhi oporišč in letala iz Aviana dan za dnem vozijo v perzijski zaliv in Saudsko Arabijo tisoče vojakov in plačancev, je možnost vojne in njenih posledic zelo velika. Če bi ostalo samo pri splošni podražitvi goriva in maloprodajnih cen bi lahko bili še zadovoljni, a očitno ne bo tako. Nevarnost celinske ali svetovne vojne je realna. Trumpu za to ni mar, saj je kot večina ameriških politikov prepričan, da bi se tudi tretja svetovna vojna ne bojevala na ameriški celini, ki bi ostala več ali manj nedotaknjena.

Trump očitno računa, da se bodo zanj borili drugi. Zavezniki NATO pakta predvsem.

Značilno je, da je bila EU tiho in sedaj le nekaj jeclja, poziva Teheran k zmernosti, Trumpu pa v praksi dokazuje lojalnost in podrejenost.

V Italiji, ki ji ustava prepoveduje sodelovanje v vojnah, ki niso za obrambo lastnega ozemlja, je vlada tiho, vendar je že dala vedeti, da ne bo umaknila svojih 900 vojakov iz Iraka, čeprav to zahteva parlament v Bagdadu.

Ta se je namreč sestal, seznanil javnost s podrobnostmi in ozadjem atentata na gen. Solimanija, predvsem pa je pozval vse zahodne vojake, naj zapustijo Irak.

ZDA so se na odredbo demokratično izvoljenega parlamenta požvižgale, Italija pa poudarja s Contejem in Di Majom, da bo svoje vojake umaknila samo sporazumno z Washingtonom. Torej jih ne bo. Neurando glasilo vladne „demokratske“ stranke la Repubblica pa navdušeno pozdravlja odločitev.

V bistvu ni velike razlike med vlado G5z-PD-Leu, ki je dovolila napad iz Sicilije in premeščanje vojakov iz Aviana, predvsem pa noče umakniti vojakov iz Iraka in vodjem desne opozicije Salvinijem, ki je Trumpu ponudil vso svojo solidarnost.

PS: Maske so padle. Sredinske stranke potiho, desne pa glasno podpirajo Trumpov ples na robu prepada. Mirovniškega gibanja ni na obzorju. Sardine pa plešejo na trgih in se nočejo opredeliti.

PPSS: Komunisti in opredeljena levica ne trobimo v isti rog in kričimo, da je mir v nevarnosti in da so ZDA ter EU nevarni, ker pehajo svet v vojno uničenje. Glas vpijočega v puščavi?