Novi premier Mišustin in predsednik RF Putin.

Kaj se dogaja v Rusiji? Čemu vladna kriza in Putinova napoved ustavne reforme? Naši, posebno italijanski časopisi in televizijski komentatorji, kar tekmujejo v banalnih čenčah in površnosti komentarjev. Mi pa smo pobrskali po virih informacij, zapisnikih ruske Dume in predvsem v spletnih straneh KPRF in njenega predsednika Genadija Andrejeviča Zjuganova. Poglejmo.

 

 

Rusija že nekaj let preživlja hudo krizo, ki se kaže tudi v močnem demografskem padcu in naraščanju revščine, kar sta posledica neoliberalnih gospodarsskih in družbenih politik v vsaj enaki meri kot sankcij s katerimi skuša Zahod (ZDA in EU) kaznovati Rusijo zaradi njene dejavnosti na Srednjem vzhodu in Sredozemlju, še posebej pa v Ukrajini in po vrnitvi Krima k matični domovini.

Demografski padec je Putin, v svojem govoru pred zborom poslancev, guvernerjev in drugih državnih dejavnikov, primerjal razmeram takoj po koncu druge svetovne vojne. S to razliko, da ljudje nimajo več zaupanja v bodočnost, ker nimajo socialnih zaščit in pravic kot nekoč. Ni torej naključje, da je dvema tretjinama Rusov žal za Sovjetsko zvezo.

Ljudje niso pasivni. Šli so na ulice, ko je vlada Dimitrija Medvedjeva, izraz oligarhov in birokracije, hotela spremeniti pokojninski sistem (kot pri nas Fornero), na volitvah pa so kaznovali Putinovo „Enotno Rusijo“ in raje glasovali za komuniste.

Putin se je tega zavedel in začel že lani niz srečanj in posvetovanj. Z vodjo komunistov Genadijem Andrejevičem Zjuganovom se je srečal štirikrat samo v decembru. Ponujal je spremembo koraka, koalicijo narodne enotnosti. Zjuganov pa je odgovoril, da je za vsak dialog potrebno, da vlada odstopi.

In to se je tudi zgodilo. Putin je spregovoril o problemih Rusije, ki je uspešna zgolj na mednarodnem pozorišču, a mora rešiti notranje probleme. Nujno je okrepiti socialno politiko boja z revščino in pomoči družinam. Zato je potrebno širše sodelovanje vseh parlamentarnih sil. Dejansko je svojo stranko „Enotno Rusijo“ spravil na stranski tir.

Obenem je predlagal spremembo ustave, ki je še iz Jelcinovega leta 1993. Duma naj bi imela večje pristojnosti, začenši z izvolitvijo vlade, predsednik pa bi imel manj oblasti. Rusija naj bi se, če poenostavimo, iz predsedniške po ameriškem vzorcu spremenila v polpredsedniško, po francoskem. Za ustavno reformo je Putin imenoval odbor, v katerem so predstavniki vseh strank, civilne družbe in vidni pravniki ter kulturni delavci. Ustavo naj bi ljudstvo potrdilo na referendumu.

Vlada Dimitrija Medvedjeva je takoj podala odstavko, Putin pa je imenoval novega mandatarja, dosedanjega voditelja davčne službe Mihaila Vladimiroviča Mišustina, ki ga je Duma potrdila ob vzdržanju 41 komunističnih poslancev.

Njihovo stališče je povedal predsednik KPRF Zjuganov. Poudaril je, da bo zadržanje komunistov do nove vlade odvisno od tega, v kolikšni meri bo Mišustin upošteval 10 programskih točk, ki so mu jih posredovali. Gre za „keynesiansko“ gospodarsko politiko javnih investicij in stimulacij, vrnitev socialnih pravic in blažilcev, krepitev univerz in raziskovalnih centrov, kakor tudi kreditiranja kmetijskih dejavnosti, da bo rast ruskega gospodarstva bila med 5 in 7% letno. Vlada naj ne posluša oligarhov in multinacionalk, ki ne smejo imeti svojih ministrov.

Ruski komentatorji se sprašujejo tudi, ali Putin zdaj išče zase novo vlogo po ustavni reformi. Leta 2024, ko mu zapade mandat, ne more več kandidirati. Vendar je jasno, da se začenja nova doba v ruski zgodovini.