TISKOVNO SPOROČILO SKGZ

Slovenska kulturno-gospodarska zveza meni, da lahko odpira prehod na digitalen sistem večje možnosti tudi za slovensko televizijo v sklopu tretje italijanske mreže RAI (Rai3 Bis). Sistem bo pričel v deželi Furlaniji Julijski krajini delovati jeseni in ni razlogov, da ne bi pomenil rešitev za vidnost slovenske televizije v videmski pokrajini in povsod tam, kjer imajo gledalci probleme s sprejemom oddaj.
Digitalizacija bi lahko brez dodatnih polemik rešila staro vprašanje in omogočila gledanje slovenskih TV programov Rai na vsem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina. Razmisliti bi veljalo tudi na ojačanje dosedanje ponudbe.

Ob vprašanju, ki ima staro politično ozadje, a ga lahko nova tehnologija pomaga dokončno rešiti, želi SKGZ opozoriti še na drugi aspekt zadeve. Pravilno bi namreč bilo, da se ob tehničnih spremembah vrne slovenskemu radiu in televiziji nekdanjo avtonomijo. Problem zadeva programski del, ki zaobjema največ časa celokupnih oddaj.

Programi slovenskega radia in televizije TS A so že uživali svojo avtonomijo, ki se je konkretizirala v figuri direktorja oziroma vodje (dirigente), ki je lahko v danih okvirih odločal tako o vsebinah kot o notranji porazdelitvi sredstev. Zadnji je to funkcijo opravljal pokojni Filibert Benedetič.

Pozneje je funkcijo prevzel generalni direktor deželnega sedeža Rai (danes je to Roberto Collini). Vodja slovenskih oddaj ostaja programer, ne pa funkcionar s samostojnimi pooblastili. Položaj v bistvu podreja slovenske programe Rai generalnermu direktorju, ki ni nujno, da pozna slovenski jezik, kulturo in odjemalce, katerim so slovenski programi namenjeni. Gre za anomalijo, ki bi jo lahko odpravili brez velikih preprek, če izvzamemo finančno pogodbo, ki jo predvideva status “vodje” (dirigente).

Za Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo
Predsednik Rudi Pavšič{jcomments on}