Berlusconi, zadnja postaja? Kdove, ali bo italijansko javno mnenje tudi tokrat opravičilo početje starega premierja, ki v svoji nesramnosti ne pozna meja?  Vsem je znano, da se zvečer rad pozabava z dekleti na poziv, posebno še, če so mladoletnice, čeprav je to zločin.

{jcomments on}

    Toda Berlusconi misli, da mu je vse dovoljeno. In tako telefonira milanski kvesturi, kjer so priprli njegovo mladoletno prijateljico ter zahteva njeno izpustitev, češ da je nečakinja egiptovskega predsednika Mubaraka. Kar je čista laž. Dekle so policisti izročili mladi ženski, ki je skrbela za Berlusconijevo oralno higijeno in jo je za nagrado izvolil v deželni svet Lombardije.
    Šlo je za prekoračitev vseh dopustnih meja zakonitosti, za zlorabo oblasti. Vendar se voditelju desnice nič ne zdi nenaravno, saj pravi, da je na svoje obnašanje “ponosen”.
    Potem si je privoščil še zabavljanje proti gejem, kar je spet vzbudilo ogorčenje po vsem civiliziranem svetu.
    V teh pogojih, ki spominjajo na klavrn zaton rimskega cesarstva, se torej končuje Berlusconijeva doba. Desnosredinska vlada skrbi samo za reformo sodstva (v premierovo korist) in njegovo imuniteto, medtem ko je brezposelnost dosegla 11%, med mladino pa celo tretjino. Neapelj se spet koplje v smrdljivih smeteh, severna Italija (Bossijeva mitična “Padanija”) pa tone v poplavnih vodah vsakokrat, ko nekoliko močneje dežuje, ker je hidrogeološko stanje tal obupno in zanemarjeno že desetletja.
    V teh pogojih bi morala vlada pasti, toda v parlamentu ima – za sedaj – močno večino, ki ji jo je zagotovil dosedanji volilni sistem (Calderolijeva “svinjarija”). Če kljub temu vlada pade je morda res potrebno, da se volilni sistem spremeni in vrne ljudstvu pravico do izbire svojih predstavnikov.
    Medtem pa je potrebno, da se leva sredina strne v široko demokratično zavezništvo, da se Berlusconiju in njegovim prepreči vrnitev na oblast. Od sredine do skrajne levice. V tem okviru je možno oblikovanje ožjega vladnega zavezništva, ki bo temeljilo na programskem sporazumu. Levica bo v njem sodelovala samo, če se bo strinjala s programom, sicer je bolje, da vlado podpre od zunaj na osnovi nekaj dogovorjenih točk, kot so davčna pravičnost (obdavčitev finančne rente), podpora javnemu šolstvu, boj proti negotovosti v sklepanju delovnih razmerji.
    Na levici se prenovljeni in italijanski komunisti ter levi socialisti pripravljajo na kongres Zveze levice, v tem okviru je govor tudi o združitvi obeh komunističnih strank. A to ni vse. Zveza levice ponuja roko tudi skupini, ki jo vodi Niki Vendola. V zameno za volilno zavezništvo ji ponuja podporo na (morebitnih) primarnih volitvah.
    Vendola za sedaj klic k enotnosti levice zavrača, vendar ni rečena zadnja beseda. Lahko se še premisli…