Konec novembra se je v Trstu sestal paritetni odbor za izvajanje zakona o zaščiti slovenske manjšine. Odbor bi – po črki in duhu zakona št.38/01 – moral biti motor uresničevanja predvidenih pravic.

{jcomments on}

V resnici je prej organ, ki nenehno išče kompromise z oblastjo, ker nam ni vedno naklonjena.
Na zadnji seji je prisluhnil rezijanskemu županu Chineseju in njegovi “kulturni”odbornici, ki sta se na vse kriplje trudila dokazovati, da Rezijani niso Slovenci in da rezijansko narečje nima nič skupnega s slovenščino. Zato je desničarska večina v občinskem svetu zahtevala, naj se ozemlje občine izloči iz območja uresničevanja zaščite Slovencev in raje priključi seznamu občin, kjer sta zaščitena furlanski jezik in kultura.
Da gre za izrazito politično potezo desnice, je jasno vsakomur. Kljub temu pa je paritetni odbor sprejel dialog s predstavniki občine Rezija, čeprav bi morda morali prisluhniti tudi tistim kulturnim dejavnikom, ki v Reziji zagovarjajo stališče, da je treba zaščititi rezijansko narečje in izhajajoč iz teh korenin tudi standardni slovenski jezik, posebno še s stiki s sosednjo Slovenijo in Benečijo.
Naša javnost se najbrž ne zaveda političnega bistva ofenzive, ki jo je desnica sprožila proti izvajanju zakona o pravicah Slovencev prav ko se približuje deseta obletnica njegovega sprejetja. Udarili so po najšibkejših, Slovencih v videmski pokrajini. Razcefrali so dvojezično šolo v Špetru, sprožili divjo kampanjo v Reziji in dali duška teorijam “vindišarskega” tipa, češ da v videmski pokrajini ni Slovencev, ker ljudje govorijo rezijansko, “po našim” in “nadiško”. Za desnico naj bi to bili trije samostojni jeziki, ki s slovenščino (in manjšino) nimajo nič skupnega. Tako so se v Reziji (in nato v Sovodnjah ob Nadiži) celo spomnili spremeniti abecedo in pisavo, ker se je prej uporabljala slovenska. V Sovodnjah so to v zadnjem trenutku preprečili, na veliko jezo županje, v Reziji pa v “novi pisavi” tiskajo celo knjige za otroke… z denarjem iz sklada za podpore slovenski kulturi.
Ofenzivo desnice proti Slovencem vodijo iz različnih središč, vendar tu prednjačita predsednik videmske pokrajine Fontatnini (Severna liga) skupaj z deželnim svetovalcem Berlusconijeve stranke iz Čedada. Začuda se jim je sedaj pridružil še bivši trbiški župan Baritussio, ki je doslej veljal za zmerneža.
In ker smo že pri denarju, naj povemo, da je paritetni odbor sprejel na znanje in potrdil razpredelnico prispevkov, ki jih je deželna uprava razdelila javnim ustanovam (občinam, pokrajinam, gorskim skupnostim, konzorcijem itd.) za dvojezično poslovanje. Gre za neskončen spisek prispevkov, ki jih je deželna uprava dobesedno razpršila med prosilce. Kljub temu pa bo tudi letos vrnila v Rim nekaj več kot 600 tisoč €, ki niso bili uporabljeni. Skupna neuporabljena vsota zadnjih let je torej 2,6 milijona €!
Vprašati se moramo, čemu naše občine in druge javne ustanove ne trosijo državnega denarja, kakor je treba in zakaj pri tem manjšina ni sposobna večje koordinacije.
Paritetni odbor je vsekakor sklenil, da bo državi predlagal združitev skladov iz členov 8 in 10 (dvojezično poslovanje javne uprave in vidna dvojezičnost), saj denarja za dvojezične table in napise primanjkuje.