Kdor je upal, da bo leva sredina po zmagi ohranila strnjenost, se je bridko motil. Prevladala je objestnost združena s pohlepom po oblasti. {jcomments on}
V Trstu je novoizvoljeni župan Cosolini samovoljno izločil iz odbora komuniste, medtem ko je sprejel Italijo vednot in SEL. Marinu Andolini je ponudil predsedstvo občinskega sveta, svetniku Cattaruzzi pa predsedstvo rajonskega sveta za zahodni Kras. V Gorici je Gherghetta izločil komuniste Zveze levice, v Trstu pa je Maria Teresa Bassa Poropat šla še dlje. Njena lista je sicer zbrala 3,5% glasov, a si je privoščila kar tri četrtine odbora. Tri ključna odborništva je prisodila svojim »strokovnjakom«, sebi prihranila pomembne resorje in na koncu imenovala še dva odbornika iz vrst »demokratov« – Dolenca in Adele Pino. Na cedilu je pustila vse zaveznike: Slovensko skupnost, Levico ekologijo in svobodo, Italijo vrednot in Zvezo levice, skupaj več kot 20% glasov.
Gospa računa, da bo SSk pridobila s ponudbo predsedstva pokrajinskega sveta, kar je sicer ponujala tudi Zvezi levice. Ne vemo, oziroma lahko samo slutimo, kaj namerava ponuditi SEL in IDV in če bosta stranki sploh sprejeli pogajanja pod mizo. Gotovo je, da je postavila na kocko lastno večino v pokrajinskem svetu ali pa računa na tiho podporo desnice…Lahko samo sumimo, da je tudi Cosolini hotel dati “kliki”, ki že desetletja vlada v tržaški družbi dokaz, da je pretrgal s komunisti in levico.
Vendar ne gre za mesta v odboru, pač pa za način odločanja. Volilno kampanjo in program je sestavila levosredinska koalicija, ki je nastopala enotno in strnjeno, predvsem na složno. Ko pa je končala, so med zmagovalci dvignili glavo demokrati in sredinci ter sklenili, da so jim zavezniki odveč, kvečjemu jih lahko kupujejo s ponujenimi mesti. Tako ni prišlo do pogovorov za skupnim omizjem, kjer bi se dogovorili o tem, kako najbolje upravljati mesto. Ne, Cosolini in še prej Bassa Poropat sta se pogovarjala na štiri oči samo s svojimi in levo in desno ponujala mesta… Demokratična metoda je takoj splavala po vodi, nadomestila sta jo oholost in samovolja. V tem je srž spora. Za koalicije je lojalnost bistvenega pomena. Lojalnost v odnosih in enakopavnost v razpravi.
Sedaj je vsakomur jasno, da bo nemogoče sestaviti nove levosredinske koalicije z dosedanjimi kriteriji, ki so jih (predvsem) demokrati kršili na vsakem koraku. Prihodnje leto bodo volitve za župana v Gorici in Nabežini. Težko verjamemo, da bo mogoče obnoviti levosredinske koalicije. Prej si lahko predstavljamo, da bodo komunisti podprli na primarnih volitvah kandidate, ki so alternativa demokratom, kakor se je zgodilo v Milanu in Neaplju. Kajti osel gre samo enkrat na led.