Razpolovili bi demokracijo, birokracije pa ne

Razpoloviti hočejo demokracijo, ne pa deželnega sveta, kakor piše »Piccolo«.

Sploh je zanimivo, da vladne stranke, ko govorijo o krčenju stroškov za politično dejavnost, mislijo vedno na izvoljene demokratične organe, ne pa na državno birokracijo.

{jcomments on}

 

Pri nas predlagajo (in zbirajo podpise) za to, da bi deželni zbor Furlanije Julijske krajine razpolovili od sedanjih 59 na 30, prav tako tudi plače deželnih poslancev.

O plačah se strinjamo. Kaj pa krčenje deželnega parlamenta? 30 poslancev pomeni, da bo za vsakega potrebnih 40 tisoč volilcev, oziroma 50 tisoč, če bodo iz opozicijskih vrst. Izločene bodo torej vse manjšine. Razen poslanca SSk, za katerega velja posebna norma volilnega zakona.

Cilj pobudnikov je jasen: zagotoviti premoč Berlusconijevi desnici in »demokratom«, ostali pa naj gredo rakom žvižgat.

Koliko bodo tako prihranili? Ne vemo točno. Jasno pa nam je, da smo spet priča zavajanju javnega mnenja. Ukinitev izvoljenih svetov, naj bodo polovice deželnih ali pokrajinskih svetov, ne pomeni varčevati. Stroške države bi krčili, če bi zmanjšali potrošnjo za nepotrebne vojne pustolovščine v Libiji ali Afganistanu. To je za pol manevra, a so vsi tiho…

Kar zadeva dežele in pokrajine pa povejmo, da bi veliko več prihranili z ukinitvijo prefektur, nepotrebnih izpostav centralne vlade v vseh pokrajinah in deželah. Ge za birokratski balast, ki je neznosen in tudi nesodoben, ostanek nekdanjega centralizma. Njihove pristojnosti pa bi zlahka razdelili med krajevne uprave, računsko sodišče in policijske komisariate.

Ljudje, ne nasedajte tistim, ki vam kažejo prst, da bi ne gledali lune.