Vlado Kukanja je torej županski kandidat leve sredine v devinsko nabrežinski občini. Izbrali so ga na primarnih volitvah, ki se jih je udeležila 1/12 občanov, vsega 732. Vlado Kukanja je prejel 348 glasov, oziroma nekaj manj kot 48%, Mariza Škerk 293 in Roberto Gotter 82. 

{jcomments on}

Skupaj sta kandidata Demokratske stranke zbrala dobrih 52% glasov, kar pomeni, da je zanju bila usodna ločitev v stranki, ki se je odločila za dva kandidata in še to po narodnostnem ključu. Za nabrežinske razmere je to očiten politični samomor. 

Vlado Kukanja, 59-letni upokojeni občinski funkcionar, je neodvisen kandidat, ki so ga podprle vse stranke (razen demokratov), torej Zveza levice (SKP in SIK), Italija vrednot, Slovenska skupnost in SEL. Poudaril je, da bo svoj program formuliral skupaj z občani, katerim je med kampanjo za primarne volitve tenkiočutno prisluhnil. 

Sedaj, ko je županski kandidat cele koalicije, mora doseči nelahko zmago proti desno sredinski koaliciji, ki se je Nabrežine polastila pred desetimi leti predvsem zaradi neenotnosti demokratičnih sil. To se sedaj ne bo ponovilo. 

Vsekakor kaže razmišljati o sistemu primarnih volitev, ki je demokratom sicer pri srcu, a jih še najbolj tepe. Redkokdaj so namreč zmagali njihovi kandidati, prej alternativci, kot Zedda v Cagliariju, Pisapia v Milanu, Doria v Genovi. Tudi v Palermu so se primarne volitve sfižile, saj je uradna kaniddatka Rita Borsellino bila poražena za 160 glasov in mnogi se sprašujejo, kdo je priskrbel glasove mlademu kandidatu, prebežniku iz IDV, sicer pa deželnemu svetniku, ki podpira spornega predsednika dežele Lombarda… 

Žal so primarne volitve postale način obračunavanja znotraj demokratske stranke, kar marsikje izkrivlja rezultate.