Naši časopisi na veliko pišejo o prepirih znotraj Demokratske stranke v Furlaniji Julijski krajini in njenih pripravah na primarne volitve, če te sploh kdaj bodo. Velik poudarek se daje imenom morebitnih kandidatov, skoraj nič pa o njihovih programih. V resnici pa so problemi veliki in tudi zdrahe. O tem na kratko v tem prispevku.

{jcomments on}

Deželne volitve bodo čez leto dni, skupaj s parlamentarnimi. To pomeni, da bodo izbire rimskih vodstev močno vplivale na dogajanje pri nas. Če bo Bersanijeva DS v Rimu sklenila dogovor s Casinijevimi sredinci, okrepljenimi s pribežniki iz Ljudstva svobode (med njimi vplivni furlanski senator Ferruccio Saro in bivši podtajnik Antonione) in Vendolovo SEL, brez komunistov in Di Pietrove „Italije vrednot“, kot sedaj vse kaže, bo težko misliti na nekaj takega v Furlaniji Julijski krajini.

Sredinci – in bogve, če bo med njimi tudi Menia – bodo torej pogojevali politične izbire tudi pri nas.

Tajnica DS Serracchiani pravi, da bo organizirala primarne volitve za izbiro kandidatov svoje stranke. Najbrž je to le grožnja, saj se o kandidaturah prepirajo takorekoč vsak dan in bo tako še celo leto dni. Veliko jih je namreč takšnih, senatorjev, poslancev in deželnih svetovalcev, ki so opravili že dva mandata in bi morali, po statutu, zapustiti svoje mesto. Od tod zamisel o primarnih volitvah, seveda, samo če bo novi volilni zakon tak, da jih bo mogoče upoštevati.

Pomislimo samo za tretnutek, kaj bi to pomenilo za Slovence. V DS se govori o možnosti, da bi za izbiro slovenskega kandidata v parlament, DS organizirala primarne volitve samo za slovenske volilce.

V to ne verjamemo preveč. Če zaradi drugega ne, zato, ker bi na teh „manjšinskih“ primarnih volitvah imela Slovenska skupnost močno in disciplinirano udarno silo volilcev, ki bi utegnili vsiliti svojega kandidata. V Gorici so že dokazali svojo moč, saj so v občinski svet izvolili predvsem svoje kandidate.

Do Tamare Blažina so v Ssk močno kritični in ni rečeno, da bi ne predstavili svoje/ga protikandidata/tke. Da ohrani Blažinovo v senatu je DS najbrž pripravila svoj scenarij. Zagrozila je Ssk, da ne bo več podpisala dogovora o volilni povezavi v deželi, razen če se Terpinovi fantje ne obvežejo, da podprejo Blažinovo v senatu, če želijo še imeti Gabrovca na trgu Oberdan.

Kaj pa dežela FJK? Govori se o primarnih volitvah, ali tudi ne, če bi kandidatka bila Debora Serracchiani. Toda Deboro, ki je evroposlanka, želi Bersani v Rimu, v poslanski zbornici. Kdo ve?

Če gre Serracchianijeva v Rim, naj bi za predsedstvo dežele FJK kandidiral kdo drug. Govori se o pordenonskem sredincu Bolzonellu, ki pa sprejme samo zavezništvo s sredinci, brez levice. Ali pa o videmskem županu Honselu, ki se zavzema za levo sredino, tja do komunistov.

V tem okviru je zagonetna vloga Vendolove SEL, ki je baje pripravljena sodelovati tudi v sredinskih navezah, brez radikalne levice.

Skratka, primarne volitve bi v tem primeru imele močan politični naboj, saj bi pomenile tudi izbiro morebitne koalicije.

Ključnega značaja pa so druga vprašanja, recimo tako, bolj vsebinskega značaja.

Kaj z načrti hitre železnice s tunelom pod Krasom, ki jo DS ognjevito zagovarja, medtem ko jo pol Evrope ne mara več. Odpovedali so se ji Portugalci, Španci, Nemci, Ukrajinci, Francozi imajo velike pomisleke…

Raje bi posodobili sedanje železniške povezave in jih ponovno vzpostavili z Dunajem, Ljubljano, Rimom…

Komunisti smo za deželo, ki ne bo krčila zdravstvenih storitev in bo male bolnišnice na ozemlju ohranila kot postojanke za urgenco in preventivo. In za deželo, ki sprejema tuje delavce, zato ne mara lagerja v Gradišču. Za deželo, ki ne vztraja pri uplinjevalnikih, ki jih ne mara prav nihče. Za deželo, ki bo priznavala pravice delovnih ljudi in podpirala mlade, ki iščejo delo.

Skratka, za politiko, ki v ničemer ne sprejema rezov in krčenj Montijeve vlade, ker koristijo samo finančnemu kapitalu.

Zato je prav, da se o vsem tem najprej pogovori levica. In preveri, ali je dialog z DS sploh možen in koristen.