Debora Serracchiani napoveduje svojo kandidaturo na mesto predsednika dežele Furlanije Julijske krajine. Pri tem jo podpira deželna skupščina DS, ki se je zbrala preteklo soboto v Vidmu. In sedaj?
{jcomments on}
Serracchianijeva je svoji kandidaturi dala velik poudarek tudi s tem, da ostaja deželna tajnica DS in, po Bersanijevi prošnji, tudi vsedržavna voditeljica stranke. To ji kajpak daje veliko moč in pomen. Tudi njenim političnim smernicam, ki se nam zdijo nevarne, začenši z naslanjanjem na desno, proti centru, saj napoveduje zavezništva s Casinijevo UDC in skupino Italia Futura, ki jo sestavljajo bivši senator Antonione in morda tudi Ferruccio Saro in nekaj skesanih ligašev. Da bi svojo orientacijo proti desni podkrepila je Serracchianijeva podčrtala vnaprej, da bo njen podpredsednik pordenonski župan Sergio Bolzonello, znan predvsem po te, da odklanja kakršen koli dialog z levico. Njegova stališča pa so bolj na desno od Illyjevih, ki je sicer veljal za glasnika koristi industrijalcev.
Vsebinsko je stil Debore Serracchiani znan, saj ga je pokazala na prvih srečanjih z Zvezo levice. Odklonila je možnost levosredinskega omizja, na katerem bi se pogovarjali o programih nove deželne uprave: „Program bo sestavila demokratska stranka in ga bo pokazala partnerjem, na ločenih sestankih. Kdor se bo strinjal, bo del koalicije, drugi ne.“ Ni kaj, spoštovanje do morebitnih zaveznikov je zgledno…
In še: „Vsekakor je nekaj točk, o katerih se ne bomo pogovarjali. Predvsem velika javna dela, začenši s hitro železnico TAV. Prehajamo v fazo uresničevanja projekta, zato se nimamo kaj pogajati.“ V brk nasprotovanju tržaškega župana Cosolinija, nabrežinske in doberdobrske občinske uprave, če omenimo samo najbližje…
Da Debore ne zanima mnenje drugih priča tudi polemika s predsednikom goriške pokrajine Gherghetto, ki je užaljen, ker je izrazila mnenje, da so pokrajine nepotrebne.
Sploh pa DS in Serracchianijeva podpirajo politiko Montijeve vlade, tudi sedaj ko je sprea, diferencial obresti javnih obveznic Italije in Nemčije švignil preko 500 na višino, kakršna je že povzročila padec Berlusconijeve vlade. To je le dokaz neučinkovitosti zdravil t.im. Tehnične vlade bankirjev Maria Montija in njegove bande. Toda Debora in njeni vse to podpirajo.
Za levico bo težko razmišljati in preverjati možnost podpore taki kandidaturi in sodelovanja v taki koaliciji… Bomo videli, ali bo jesen streznila naše demokrate.
