Z namenom, da opozori senat na vprašanje zastopanosti slovenske manjšine ob snujočem se novem volilnem zakonu, se je v Rimu mudilo predstavništvo, ki so ga sestavljali predsednika obeh krovnih organizacij dr. Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ) ter odv. Damijan Terpin (SSk) in sen. Stojan Spetič (Zveza levice). Spremljalja jih je senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je članom ustavne komisije uvodoma orisala glavna izhodišča problematike manjšinske zastopanosti in poudarila, da sam zaščitni zakon št.38 iz leta 2001 v svojem 26. členu narekuje državi dolžnost, da z zakonskimi normami omogoči zastopanost slovenske manjšine v parlamentu. Poudarjeno je bilo tudi, da ima italijanska manjšina v Sloveniji svojega zajamčenega poslanca v sicer veliko manjšem parlamentu.
{jcomments on}
Manjšinskemu zastopstvu so, v dopoldanskih urah (medtem ko je v senatni zbornici potekala razprava o dvojni preferenci za enakopravnost med spoloma, drugje pa še niz srečanj prav o volilni zakonodaji), prisluhnili eden izmed poročevalcev Enzo Bianco (Demokrati), voditelji Severne lige Roberto Calderoli, Federico Briccolo in Mario Pittoni, Ferruccio Saro (Ljudstvo svobode), Oskar Peterlini (SVP) in načelnica demokratov Anna Finocchiaro.
Problem manjšinskega zastopstva ni lahko rešiti glede na to, da vsebina novega volilnega sistema še ni bila dorečena. Kljub temu pa so manjšinski predstanviki poudarili, da se naš položaj razlikuje od rzamer na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, kjer sta tamkajšnji narodnosti večina na naselitvenem ozemlju, Slovenci pa le v nekaj manjših občinah. Zato je potrebno, ob ustrezni politični volji, najti način, kako slovenski manjšini omogočiti zastopanost v parlamentu, skladno z ustavnim določilom, ki organom republike nalaga dolžnost, da odpravi zapreke na poti dejanske enakopravnosti. V preteklosti je sistem enomandatnih okrožij (Mattarellum) predvideval možnost oblikovanja medpokrajinskega okrožja, v katerem je gosteje naseljena manjšina, kar bi najbrž bilo mogoče tudi sedaj, če bi se parlament odločil za oblikovanje volilnih okrožij. Sicer bi bile možne tudi druge rešitve, kot je t.i. “evropski model”, ki s povezavo med strankami omogoča lažjo zastopanost Slovencev, oziroma “ladinski model”, ki daje prednost najbolje uvrščenemu manjšinskemu kandidatu. Končno so možne tudi druge tehnične rešitve.
Skratka, gre za problem politične volje in pripravljenosti strank, da spoštujejo zaščitni zakon in razsodbe ustavnega sodišča, po katerih je sporen volilni sistem, ki ne ščiti manjšin.
Predstavniki političnih strank senata so pokazali določeno naklonjenosti pričakovanjem naše skupnosti, precej pomislekov je imel le zastopnik Ljudstva svobode, za katerega nima manjšina v parlamentu dovolj podpore, da bi ji ugodili sedaj.
Vsekakor se bo skupno zastopstvo še oglasilo s konkretnimi predlogi in morebitnimi popravki, če bodo stranke v senatu našle skupen jezik in sklenile vendar pospešiti sprejemanje nove volilne zakonodaje.
Rim, 10. oktobra 2012
