Komunisti se tokrat predstavljajo s svojim licem. Na deželnih volitvah bo namreč spet prisoten simbol dela s srpom in kladivom, z listo, ki je sad dogovora in enotnosti med SKP in SIK.
{jcomments on}
Lista, ki bo tudi tokrat stremela k izvolitvi slovenskega deželnega svetnika, mora zbrati v vsakem pokrajinskem okrožju (izjema je Karnija) vsaj 1000 – 1400 podpisov, kar niso mačje solze. A so pogoj, da lahko lista sploh tekmuje na volitvah. Drugim, večjim strankam, tega ni treba delati. Tak je pač volilni zakon, ki pomaga močnejšim in dela težave šibkejšim.
Skupna lista SKP-SIK, ki nastopa s predsedniškim kandidatom dr. Marinom Andolino, si bo prizadevala preseči vstopni prag 4%, saj zaradi njenih simbolov in zgodovine ni bila sprejeta v levosredinsko zavezništvo. Pobudniki liste menijo, da je to nespametna diskriminacija, saj bo škodovala sami levosredinski kandidatki Debori Serracchiani, ki jo le nekaj tisoč glasov ločuje od tekmecev. V drugih deželah, kjer so bile volitve skupaj s parlamentarnimi, takih diskriminacij ni bilo.
Na tržaški listi bo tudi Slovenec. Ni še znano, ali bo Igor Kocijančič spet kandidiral ali pa se bo kandidaturi odpovedal, če mu na sodišču ne bodo vedeli še povedati, ali je med obtoženci v zvezi s trošenjem budžeta svetovalskih skupin. Kocijančič je namreč bil predsednik skupine Mavrične levice. Čeprav je prepričan v lastno neodporečnost, pa mu čut in ponos ne dovoljujeta, da bi se izpostavljal sumom in natolcevanjem in s tem škodoval svojim tovarišem in tovarišicam. V primeru, da bi se moral umakniti, naj bi na listi bilo ime predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, ki je na deželi član posvetovalne komisije za slovensko manjšino in prispevke za njene kulturne dejavnosti.
Komunisti so v 50 letih, odkar obstaja avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, vedno zagotavljali zastopanost slovenske manjšine s predstavniki, ki so trdo delali za zaščito njenih koristi. Tokrt bo zastopanost Slovencev toliko težja, ker je nenaravna parlamentarna večina od DS do Ljudstvka svoboščin sklenila, da se število izvoljenih svetnikov v naši deželi skrči za petino. Posledično bo manjše tudi zastopstvo slovenske manjšine. Večjo možnost bo imela Ssk, ki je podpisala sporazum z DS. Slednji pa bo, tudi zaradi zdrah in prepirov v zvezi s slovenskimi kandidati, bolj težko zagotoviti izvolitev, tembolj, ker ji je to spodletelo že zadnjič, ko je število svetovalcev na razpolago bilo večje in prepirov ni bilo.
Slovenci, tudi tisti, ki so na parlamentarnih volitvah glasovali drugače, imajo torej razlog več, da sedaj s svojimi podpisi podprejo predstavitev skupne levičarske liste SKP-SIK in tako tudi možnost, da bo tudi v prihodnjem deželnem svetu sedel predstavnik naprednih Slovencev.
Liste z zadevnimi podpisi bodo predstavljene 17. in 18.marca, časa je torej manj kot dva tedna. Poudariti gre, da podpis liste še ne pomeni, da se državljan obvezuje, da bo zanjo volil. Nudi ji samo možnost, da nastopi. Zato pobudniki liste SKP-SIK računajo tudi na demokratično solidarnost volilcev večjih levosredinskih strank, ki jim ni treba zbirati podpisov.