V drugačnih, boljših družbeno političnih časih, z boljšimi kazalci za gospodarstvo, si ne bi drznil komentirati izjav “priznanih ekonomistov, menedžerjev in strokovnjakov”, ki so v Krškem organizirali posvet o gospodarstvu. Ker pa so prav ekonomisti in menedžerji v sodelovanju s politiko odgovorni za situacijo v kateri smo, smatram, da je zapisu o srečanju potrebno dodati kritiko.
{jcomments on}
Da, obeti za gospodarsko rast v Sloveniji so slabi, tako kot so slabi v vseh južnih državah EU, v Evropi pa okrevajo samo nekatere tako ali drugače privilegirane države, nikakor pa ne Evropa kot celota. Z razvojnega vidika smo res izgubili veliko, saj smo bili ob osamosvojitvi prav gotovo gospodarsko in družbeno najbolj napredna država iz vzhodnega bloka. Ob vstopu v euro območje leta 2004, se je odprla pot do poceni kreditov, ki pa žal niso šli v modernizacijo gospodarstva, ampak v prevzeme podjetij, nakupe tujih vrednostnih papirjev in nepremičnin ter preplačane infrastrukturne projekte (iz Dobove v Ljubljano pa se še vedno vozimo z muzejskimi primerki vlakov).
Slovenija (ne toliko država in prebivalstvo, ampak predvsem banke in podjetja) je bila sredi jeseni 2005 še neto upnica (več terjatev do tujine kot dolga), poleti 2008 pa je bil neto zunanji dolg že 10 milijard. V takratnem obdobju konjunkture se ni nihče branil poceni kreditov, banke so dobesedno silile podjetja k najemu kreditov v vrtoglavih zneskih. Podjetja in njihovi menedžerji, ki so danes v težavah, takrat o krizi niso razmišljali, predsednik takratne vlade pa se je v predvolilnem času sprenevedal, da krize sploh ni in da reforme niso potrebne.
Slovenija je danes kljub vsemu še vedno med najmanj zadolženimi državami v EU, največji problem pa predstavlja zadolženost privatiziranih podjetij, se pravi privatnega sektorja, ter neučinkovitost bank. Makroekonomist Vasle je poudaril dva nujna ukrepa iz neoliberalne agende, ki jih moramo izvesti. Po sprejetju teh ukrepov je šlo sicer državam v krizi še na slabše, trenutno Grčija kot država dobesedno razpada, a vendar nam struja neoliberalnih ekonomistov v nedogled predpisuje prav takšno dieto. Prvi ukrep naj bi bila privatizacija državnih podjetij, čeprav so danes v Sloveniji najbolj zadolžena in opravilno nesposobna podjetja v privatnem sektorju. Po neoliberalnem receptu tako v zadnjih tednih prodajajo državna podjetja, ki imajo dobro blagovno znamko in dobiček (Helios), podjetja, ki imajo zagotovljen trg in povpraševanje (Paloma), prodali bodo kot kaže tudi strateško podjetje Telekom, vključno z fizičnim omrežjem. Tudi državna energetika (GEN Energija Krško), je bila že pred časom na seznamu podjetij namenjenih privatizaciji.
Naprej, strokovnjaki ekonomisti še vedno za največjega krivca oznanjajo javni sektor, čeprav je delež javnega sektorja Slovenije glede na BDP v povprečju držav EU, danes bolj uspešne države pa imajo delež javnega sektorja tudi večji. Kot pravi Vasle, so naši delavci še vedno nekonkurenčni, tudi tisti z minimalno plačo, ne pove pa, da je želja nekaterih delodajalcev, da bi bili konkurenčni Slovaški ali Madžarski, kjer je plača delavca še enkrat manjša kot pri nas.
Iz članka, objavljenega v PO, ter iz drugih medijskih objav lahko ugotovimo, da nas današnja neoliberalna gospodarska politika vztrajno pelje v smer, ki daje slabe rezultate, kjerkoli je bila vpeljana. Kapitalizem, predvsem njegov zadnji stadij, neoliberalizem, povečuje neenakost. Kljub krizi se je, po zadnjih podatkih Svetovne banke, svetovno bogastvo povečalo za 5%, vendar pa samo v korist bogatejših, revni pa postajajo še bolj revni.
Racionalnejša ureditev v prihodnosti je mogoča samo s spremembo družbenega reda. Brez zadržkov je potrebno pretehtati (dobre in slabe) lastnosti socializma in kapitalizma, ter vpeljati naprednejšo ureditev. Rešitev ponuja Demokratični Socializem, ki odpravlja pomanjkljivosti obeh sistemov. DS se zavzema za odpravo profitnega motiva, ki povzroča krize (proizvodnja glede na potrebe, ne glede na profit), za demokratično planiranje, upravljanje in nadzor namesto trga ter okoljsko vzdržno gospodarstvo. Sicer nas v okviru neoliberalizma čaka nadaljnje povečanje revščine in neenakosti, s tem pa zaostrovanje družbenih konfliktov, ki lahko vodijo tudi do novih vojn. Zato se je potrebno zavzemati za zaustavitev neoliberalizma v EU. Danes, za začetek sprememb v Sloveniji, pa takoj potrebujemo manj kapitalizma in več socializma.
Aleš Suša, Iniciativa za Demokratični Socializem (IDS)
